Poklon slovenskim umetnikom v abonmajih nove sezone
Natančno na dan, ko se je s koncertom orkestra Tonkünstler iz Avstrije v Gallusovi dvorani sklenila letošnja sezona zlatega abonmaja, so v Cankarjevem domu razgrnili najpomembnejša mednarodna gostovanja v okviru zlatega in srebrnega abonmaja in abonmaja Veličastni. v novi sezoni 2023/24.
Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski je opozorila, da »prihajajočo sezono podčrtuje tesno sodelovanje slovenskega umetniškega prostora z nemškim, kar je nakazalo že nedavno gostovanje Nemške akademije za jezik in slovstvo v Ljubljani, krona pa bo koncert Ensembla Modern ter častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023.«
Letošnja sezona Zlatega in Srebrnega abonmaja 2023/24 je prva, ki jo je zasnoval novi vodja programa resne glasbe, opere in baleta mag. Aleš Drenik. Ta je poudaril, da je letošnja zlata sezona jubilejna, saj jeseni vstopamo v trideseto sezono Zlatega abonmaja: »Nabralo se je ogromno vrhunskih dogodkov, koncertov, več kot 160 smo jih našteli iz 25 držav. Že v prvi sezoni je nastopil orkester Bavarskega radia z dirigentom Lorinom Maazelom, nato so v teh treh desetletjih sledili res vrhunski, nekateri najimenitnejši orkestri na svetu, recimo orkester Gewandhausa, Saška državna kapela iz Dresdna, Londonski simfonični orkester«.
Tradicija klasičnega repertoarja
Zlati abonma, ki ga v Cankarjevem domu predstavljajo kot paradnega konja ponudbe resne glasbe, se bo v sezoni 2023/24 zvrstil že tridesetič po vrsti. V jubilejni sezoni so obiskovalcem pripravili program, ki se vrača k tradiciji klasičnega simfoničnega repertoarja. Odprtje cikla bo pripadlo Dunajskim simfonikom pod vodstvom izjemnega Jaapa van Zwedna; na programu bo poleg morda najslavnejšega dela dunajske klasike, Beethovnove Pete simfonije, tudi manj izvajan Brittnov Violinski koncert.
V okviru turneje ob svoji stoletnici bo decembra v Ljubljani nastopil Madžarski narodni filharmonični orkester, koncertni program bo, kot gre pričakovati za nacionalni orkester, ponudil tudi dela Liszta in Bartóka. Sezono, so zapisali v Cankarjevem domu, bodo nadaljevali v angleškem slogu: znameniti Angleški komorni orkester bo nastopil pod vodstvom violinista Juliana Rachlina, ki se bo tokrat predstavil kot solist in dirigent. Marca pa bodo gostili Simfonični orkester mesta Birmingham, poleg solistke, izvrstne Alice Sare Ott z Beethovnovim Tretjim klavirskim koncertom, se veselijo tudi dveh ikoničnih angleških del Waltona in Elgarja, dirigiral bo Kazuki Yamada.
V podobnem slogu avtohtone izvajalske prakse z Beethovnovo Sedmo simfonijo v maju prihodnje leto pričakujejo Beethovnov orkester iz Bonna. Za sklep sezone, ob Dvořákovi in Smetanovi okrogli obletnici, napovedujejo koncert ambasadorja češke kulture v svetu, Praško filharmonijo PKF, ki tudi sama praznuje okroglo, 30. obletnico obstoja.
Poklon slovenskim sodobnim skladateljem
Srebrni abonma bo tako kot Zlati obsegal šest koncertov, med njimi so izpostavili gostovanje Ensemble Modern, verjetno najprestižnejšega sestava, specializiranega za izvajanje sodobne glasbe na svetu, ki bo z dirigentko Lucie Leguay in sopranistko Niko Gorič izvedel izključno dela sodobnih slovenskih skladateljev Petre Strahovnik, Vinka Globokarja, Mateja Bonina, Nine Šenk in Vita Žuraja. Projekt se povezuje s častnim gostovanjem Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, saj se bo glasba v njem prepletala z literaturo. Žuraj, skladatelj in snovalec projekta, ki se navezuje na Frankfurtski knjižni sejem 2023, je povedal: »Ideja se je porodila pred dvema letoma, ko sem bil štipendist mednarodne umetniške hiše Villa Concordia v Bambergu, ki vsako leto združuje nemške umetnike z umetniki neke druge države, takrat iz Slovenije. Ker sem vedel, da bo Slovenija častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu, sem si mislil, zakaj ne bi povezali glasbe in literature. Ker Ensemble Modern prav tako domuje v Frankfurtu, sem jim predstavil to idejo in rodil se je prvi koncert iniciative, ki bo 7. oktobra v Alte Oper v Frankfurtu. V okviru projekta bodo skupno izvedeni štirje koncerti, dva v Nemčiji, dva v Sloveniji.«
V uvodnem večeru Srebrnega abonmaja bo zazvenelo glasbilo, ki ga redko slišimo v solistični vlogi. Emmanuelu Ceyssonu, harfistu osupljive izraznosti in tehnične sposobnosti, se bo na odru pridružila znamenita slovenska zasedba s štiridesetletno tradicijo, Godalni kvartet Tartini. V slogovno pestrem programu bo po besedah Aleša Drenika harfa prikazana v nekoliko drugačni luči.
Ljubitelje vokalne glasbe a cappella bo abonma po enaindvajsetih letih presenetil z gostovanjem angleškega seksteta bleščečega slovesa The King's Singers z glasbo od renesanse do sodobnosti. Za vse ljubitelje klavirske glasbe bo težko pričakovan dogodek recital velikana svetovnega pianizma Jefima Bronfmana, »drugega Svjatoslava Richterja«, nastopil bo z romantičnim programom in miniaturo, ki mu jo je posvetil Esa-Pekka Salonen. Orgelski recital so zaupali nemškemu glasbeniku Martinu Sturmu, ki navdušuje z interpretacijami železnega repertoarja in lastnimi improvizacijami. Maja bo srebrni abonmajski niz sklenilo gostovanje dveh dolgoletnih komornoglasbenih partnerjev, pianista Érica Le Sagea in violinista Daishina Kashimota.
Spektakli s piko
V abonmaju Veličastni., ki ponuja mednarodno odmevne gledališko-plesne produkcije (po besedah Uršule Cetinski gre v osmo sezono, leta 2015 sta ga uvedla koreograf Edward Clug in SNG Maribor s Peerom Gyntom, iz tega sodelovanja pa nastaja tudi vsakoletna koprodukcija, ki jo v CD prikazujejo januarja), so v Cankarjevem domu tokrat posebej opozorili na deli slovenskih avtorjev, predstavi Edwarda Cluga in Mateje Koležnik.
Konec oktobra prihaja v Ljubljano nigerijska skupina Qudus Dance Company, ki s projektom Re:inkarnacija koreografa Qudusa Onikekuja razkriva bogato nigerijsko plesno in glasbeno kulturo. Zadnje dni letošnjega leta bo gostovala skupina sodobnega cirkusa Recirquel, ki gostuje po vsem svetu in po največjih festivalih. Projekt Solus Amor režiserja in koreografa Bencea Vágija je »čistokrvni žanrski križanec vratolomnih, dih jemajočih akrobatskih točk, mojstrskih koreografskih stvaritev in enkratne scenografske podobe«.
Trditev, da sta koreograf Edward Clug in skladatelj Milko Lazar zadnjih deset let kreativno neustavljiva udarna kombinacija, po mnenju Andreja Jakliča potrjuje njuna skupna mednarodna uspešna pot: »Obvladujeta najprestižnejše evropske odre, doma – enako kot Mateja Koležnik – skupaj ustvarjata redko (le zakaj?). En formalni klic je bil dovolj, da se je iz pričakovanega odgovora razvilo nepričakovano sodelovanje – koprodukcija mariborskega baleta in Cankarjevega doma. Dlje gre res težko: Goethejev Faust, Clugova koreografija, Lazarjeva glasba, odlični plesalci, prav takšen orkester … konec januarja v Gallusovi dvorani.«
Zadnji tris abonmaja Veličastni., ki ga v Cankarjevem domu zapisujejo s pomenljivo piko, ni nič manj impresiven: Jaklič je navedel, da zvezda plesnih odrov, koreograf Marco da Silva Ferreira, z udarnim projektom Kadaver prinaša vso barvitost portugalske glasbenoplesne tradicije in sodobnosti, podprte z udarno dvojico boben-didžej v živo na odru. Ena pesem belgijske kreativke in tudi režiserke Miet Warlop je vaja v izčrpavanju (nastopajočih, gledalci medtem uživajo), je glasbeno gledališče v najčistejši formi. In za konec – Vezi duš koreografinje, ki je odlično odprla sezono Veličastnih 7 oktobra 2018. Ne, ni naključje, da se Sharon Eyal vrača, kar sicer ni pravilo veličastnih. In vrača se z ansamblom dvajsetih plesalcev Staatstheater Mainz z obsežnim plesnim projektom, ustreznim zgolj in samo največjim odrom.
