Anketni kazalniki kažejo, da je upočasnitev aktivnosti v preteklih mesecih postala širše osnovana, saj se gospodarska aktivnost ohlaja tako v predelovalnih dejavnostih kot tudi v storitvah. Foto: Shutterstock
Anketni kazalniki kažejo, da je upočasnitev aktivnosti v preteklih mesecih postala širše osnovana, saj se gospodarska aktivnost ohlaja tako v predelovalnih dejavnostih kot tudi v storitvah. Foto: Shutterstock

Po ugodnih gibanjih v prvi polovici leta se gospodarski obeti za evrsko območje v nadaljevanju leta izraziteje poslabšujejo, ob čemer inflacija vztraja na visokih ravneh. "V teh okoliščinah smo se člani sveta ECB-ja odločili za nadaljnje ukrepanje na področju denarne politike. Že tretjo monetarno sejo zapored smo dvignili ključne obrestne mere, tokrat ponovno za 0,75 odstotne točke," je sporočil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle

Normalizacijo denarne politike je svet ECB-ja nadaljeval tudi pri drugih instrumentih. Da bi okrepili transmisijo ključnih obrestnih mer denarne politike na pogoje posojanja bank zasebnemu sektorju in tako skladno, prek vseh instrumentov, nadaljevali normalizacijo denarne politike, so prilagodili obrestovanje najnovejše izvedbe operacij dolgoročnega refinanciranja bank (TLTRO-III). Spremenjeni pogoji bodo veljali od 23. novembra dalje, banke pa bodo imele na voljo tudi dodatne termine za morebitna predčasna vračila.

Zaupanje med potrošniki in podjetji se po navedbah Vasleta še naprej znižuje zaradi visoke rasti cen in povišane negotovosti in zaostrenih razmer na energetskih trgih, ki so posledica nadaljevanja ruske vojaške agresije v Ukrajini. Foto: BoBo
Zaupanje med potrošniki in podjetji se po navedbah Vasleta še naprej znižuje zaradi visoke rasti cen in povišane negotovosti in zaostrenih razmer na energetskih trgih, ki so posledica nadaljevanja ruske vojaške agresije v Ukrajini. Foto: BoBo

Prilagodili so tudi obrestovanje obveznih rezerv, s čimer želijo zagotoviti nevtralnost tega instrumenta in njegovo obrestovanje približati tržnim pogojem. Obvezne rezerve se bodo obrestovale po obrestni meri mejnega depozita, je pojasnil Vasle.

Kot je dodal, so bile odločitve sprejete na podlagi zadnjih podatkov. V evrskem območju se gospodarstvo v drugi polovici leta namreč ohlaja. Zaostrene razmere na energetskih trgih zaradi nadaljevanja ruske vojaške agresije v Ukrajini, visoka rast cen in povišana negotovost še naprej zmanjšujejo zaupanje med potrošniki in podjetji in negativno vplivajo na gospodarsko klimo. Ob tem anketni kazalniki kažejo, da je upočasnitev aktivnosti v preteklih mesecih postala širše osnovana, saj se gospodarska aktivnost ohlaja tako v predelovalnih dejavnostih kot tudi v storitvah.

Guverner pričakuje nadaljnje dvige obrestnih mer tudi v prihodnje, pri čemer pa bo svet ECB-ja o njihovi velikosti presojal na vsaki seji posebej v odvisnosti od inflacijskih in gospodarskih izgledov. "Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka. Cilj članov sveta ECB-ja namreč je, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri dveh odstotkih," je navedel.

V večernih Odmevih TV Slovenija je guverner Vasle ocenil, da bodo na decembrski seji znova zvišali ključne obrestne mere. Pričakuje pa, da "smo se že približali najvišjim ravnem inflacije" in da bodo prihodnje leto v tem času že lahko govorili o "vidnem umiranju inflacije" in nižjih številkah kot danes.

V prihodnjih mesecih sicer Vasle pričakuje znatno upočasnitev gospodarske rasti, a čeprav bo ta morda kakšen mesec tudi negativna, meni, da naj bi vseeno ostala na ravni, ko bo mogoče govoriti o rasti.

Inflacija ne popušča