Četrtek, 9. 2. 2023, 22.30
1 leto, 2 meseca
Toyota RAV4 GR sport: zimska avantura na severu Švedske
45-metrska ledena cesta: pripeljala je do osupljivega prizora #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,29
Takšna je realnost življenja visoko v Skandinaviji, 900 kilometrov severno od Stockholma. Da bi človek ostal svoboden in mobilen, mora izkoristiti svoje znanje, tehniko, pa tudi odločnost ter dihati usklajeno s prostrano okolico, ki ga obdaja. Velika, a zelo redko poseljena Švedska obiskovalcu pomaga razumeti, kako obsežna je narava okrog njega. In kako majhen je on, ki jo poskuša za svoje potrebe ukrotiti in sredi nje živeti.
Zasnežene ceste so visoko v Skandinaviji pozimi realnost.
Švedska je država, ki se v Skandinaviji razprostira na 447 tisoč kvadratnih kilometrih in ima okrog 10,5 milijona prebivalcev. Del države meji na arktični krog. Poleti se tam ne stemni popolnoma, pozimi je sončnih žarkov le za vzorec. Švedska ima prelepo, a za vsakdanje življenje kruto in neizprosno naravo. Tudi zato tam na kvadratni kilometer v povprečju živi le 25 ljudi. Če je Švedska po površini 55. največja država na svetu, po gostoti naseljenosti spada na rob dvestoterice svetovnih držav. Za primerjavo: v Nemčiji na kvadratni kilometer živi 232 ljudi, v Sloveniji 103.
Tudi v takem okolju, kjer sosede lahko loči na desetine kilometrov neobljudenih gozdov, prostranih planjav in tudi večne beline, tako da je ob sprehodu verjetnejše srečanje s severnim jelenom kot drugim človekom, si domačini želijo biti svobodni. Mobilnost jim pomeni veliko tako za lastne potrebe, druženje kot tudi varnost. Visoko na severu so ceste v zimskih mesecih praviloma zasnežene. Ceste takrat nastanejo tudi tam, kjer jih čez poletje ni. Ko zamrznejo jezera in priobalni kraki morja, avtomobil ni več edino prevozno sredstvo.
Prvi del potovanja okrog mesta Lulea s pasjo vprego.
Toyota RAV4 je z opremo GR Sport dobil tudi namenska platišča.
Še pred avtomobilskimi ključi v roke topla obleka, kapa in rokavice - čakale so pasje vprege
Švedsko mesto Lulea leži na 65. severnem vzporedniku. Je največje mesto okrožja Niorrbotten, najbolj severnega okrožja v državi. Mesto s svojo okolico živi v tesnem sožitju z naravo in Botnijskim oziroma Finskim zalivom, ki pozimi delno zamrzne in poveže otoke s celino. Nahaja se tik pod mejo Arktičnega kroga.
Da bi prišli do osrednjega testnega avtomobila, toyote RAV4 v novi različici GR sport, nas tokrat pot ni kot navadno vodila z letališča do najbližjega parkirišča. Namesto ključev sem v roke najprej dobil posebno toplo obleko, debele škornje in rokavice, izdelane po meri skandinavskih zimskih temperatur in predvsem tamkajšnjega neizprosnega vetra. Do avtomobilov so nas prek zaledenelega morja zapeljale pasje vprege. V vsaki je bilo deset vlečnih psov.
RAV4 sredi 45 metrov široke "ceste" prek zamrznjenega Finskega zaliva.
Vožnja po zaledenelem morju.
900 kilometrov severno od Stockholma so ceste polne snega in nihče se ne obremenjuje
Okrog Stockholma na jugu Švedske v času našega obiska snega sploh ni bilo, toda 900 kilometrov severneje se je zdel toyota RAV4 za vožnjo po okoliških cestah kot naročen.
Tako visoko v Skandinaviji se s snegom ne obremenjuje nihče. Avtomobili imajo pnevmatike z manjšimi žebljički, ki dajejo določeno stabilnost v ovinkih in predvsem pomagajo pri zaviranju. Ceste so večinoma zasnežene. Izjema je le desni prometni pas na tako imenovanih "hitrih" cestah, saj tistih klasičnih avtocest na severu sploh ne poznajo. Kdor bo na tej "hitri" cesti prehiteval, bo moral voziti po zasneženem pasu. Snega je polno tudi na regionalnih cestah, tiste še nekoliko bolj oddaljene ceste v notranjosti podeželja pa vodijo skozi čarobno pokrajino.
Tam lahko voznika na cesti preseneti severni jelen, morda celo los. Nanje opozarjajo tudi prometni znaki. Namesto kolesarjev ali motoristov so na cesti redni gostje domačini s snežnimi sankami. Hitrost vožnje je primerna razmeram na cesti. Tudi ritem življenja je nekoliko počasnejši kot na jugu, daleč stran od arktičnega sveta.
Ledena plast je debela vsaj pol metra.
45 metrov široka cesta čez Finski zaliv
Ko Finski zaliv zaledeni, čez morje uredijo 45 metrov široko cesto. Kadar nebo ni povsem jasno, je okrog avtomobila le navidezno neskončna plast beline. Videti je kot vožnja po nekem drugem planetu. Debelina ledu mora biti vsaj pol metra, hitrost uradno omejijo na 30 kilometrov na uro. Kakovost ledu oblasti redno preverjajo in sredi zaledenele ceste radarjev ni, vseeno pa že pogled na navigacijsko napravo hitro poudari - pod kolesi avtomobila ni več trdna zemlja, zdaj le še relativno debela (tanka) plast ledu loči vozilo od globokega Baltskega morja.
Domačini tudi na področju mobilnosti bijejo bitko z naravo. Sneg in led prinašata nove možnosti za mobilnost, a obenem otežujeta gospodarske tokove. Lulea je pomembno pristanišče za jeklarsko industrijo, zaradi ustrezne klime je tu svojo prvo evropsko halo s podatkovnimi strežniki postavil tudi Facebook.
Tako so pozimi videti hitre ceste na Švedskem.
RAV4 v različici GR Sport v Slovenijo prihaja proti koncu leta.
Duh športnih uspehov zdaj tudi v Toyotin osrednji športni terenec
Ta konec tedna v okolici mesta Umea, okrog 260 kilometrov južneje od Lulee, poteka drugi reli letošnjega svetovnega prvenstva v reliju. Tradicionalno je ta reli gostoval v mestu Karlstadt, ki si zemljepisno širino deli s Stockholmom. Ker so tam vse višje temperature odnesle sneg in led, so organizatorji reli že lani preselili severneje. V zadnjih treh izvedbah je švedski reli za svetovno prvenstvo dobila Toyota, ki športni program z oznako Gazoo Racing (GR) iz dirkalnih avtomobilov (reli, vztrajnostne dirke, puščavski reliji) vse odločneje seli tudi v serijske avtomobile.
Do zdaj je bil najbolj izrazit primer yarisa GR. To je tisti pravi GR, obenem imajo za avtomobile tudi športni paket opreme GR Sport. To niso prave športne različice, jim pa oprema doda nekaj športnega duha. V primeru RAV4, ki ga je Toyota tudi rahlo prenovila, so to določeni dodatki (maska motorja, posebna platišča, šivi v notranjosti, oznake GR) in tudi delno izboljšane nastavitve podvozja. Nekoč je bil RAV4 tisti, ki je velikoserijsko utemeljil športne terence, pred slabim desetletjem je bil tudi tisti SUV, ki je kombinacijo dizelskega motorja in štirikolesnega pogona zamenjal s hibridnim pogonom. Kar se je takrat zdelo neizvedljivo, je danes realnost.
Opozorilo na divje živali, ki lahko zaidejo na cesto.
Štirikolesni pogon je daleč na severu nepogrešljiv
RAV4 je še naprej na voljo kot samopolnilni ali priključni hibrid. Srce obeh je 2,5-litrski štirivaljni bencinski motor, sistemska moč pogona pa znaša 163 kilovatov (222 "konjev"). Pri priključnem hibridu je sistemska moč večja, in sicer 225 kilovatov (306 "konjev"). V električnem načinu se je mogoče peljati s hitrostjo do 135 kilometrov na uro, in sicer do 70 kilometrov daleč, kar je zgornja meja po merilih WLTP.
Vsi RAV4 GR sport so opremljeni s štirikolesnim pogonom. Ta ustvarja pogonski navor z uporabo moči iz hibridnega sistema vozila in dodatnega elektromotorja na zadnji osi. Sistem prenaša več navora na zadnja kolesa (do največ 1.300 Nm), kar presega tipični navor mehanskega sistema ter zagotavlja zanesljivejše delovanje, na primer pri speljevanju na mehkih in spolzkih površinah. Razmerje navora med sprednjo in zadnjo osjo se giblje med 100:0 in 20:80.
V Slovenijo bo RAV4 v različici GR sport pripeljal proti koncu leta, cene za zdaj še niso znane.
Lulea je še vedno bližje Londonu kot severnemu tečaju.
Stemnilo se je kmalu po 15. uri popoldne
V začetku februarja se je na severu Finskega zaliva začelo temniti že kmalu po 15. uri popoldne. Ogenj je grel dlani, ko je bilo treba spet zapustiti toplo notranjost športnega terenca in se tako kot zjutraj obleči v posebno opravo za skandinavske aktivnosti na prostem. Namesto pasjih vpreg so tokrat na zadnji prevoz dneva čakale snežne sani. Skozi trdo temo, ob divjih bočnih sunkih vetra, je prišel prav vsak centimeter zaščitnega oblačila.
Nezaščiteni deli obraza so boleli, koža je ječala. Pogled rahlo navzdol, stran od vetra, in iskanje vsaj nekaj malega zavetrja sta v mrzlem arktičnem popoldnevu del sobivanja s skandinavsko naravo. Takšna je pač realnost življenja v teh krajih.
In da na koncu potovanja, kakršnega smo sami opravili v enem dnevu okoli Lulee, doživi izjemen naravni pojav. Ples avrore oziroma polarnega sija na nebu. Trenutek in pogled, ki vedno osupneta.
