Osmanski osvajalci so dan pozneje pot nadaljevali proti Slovenj Gradcu, kjer so se znova utaborili. Tam se jim je po robu sicer postavil takratni slovenjgraški oskrbnik Gilg Schulthauzinger z vsega 100 možmi, a pri tem ni bil uspešen.

Konec 15. stoletja je bil na območju Podgore pri Kotljah zgrajen protiturški sistem utrdb, imenovan Turške šance. Vseh šanc je bilo devet, sestavljali so jih jarki z nasipi, pripravljeni za izgradnjo stražnih stolpov. Na njih naj bi stražarji bedeli nad vpadi Turkov. Na posnetku je tridimenzionalni model stražnega stolpa. Foto: Občina Ravne na Koroškem
Konec 15. stoletja je bil na območju Podgore pri Kotljah zgrajen protiturški sistem utrdb, imenovan Turške šance. Vseh šanc je bilo devet, sestavljali so jih jarki z nasipi, pripravljeni za izgradnjo stražnih stolpov. Na njih naj bi stražarji bedeli nad vpadi Turkov. Na posnetku je tridimenzionalni model stražnega stolpa. Foto: Občina Ravne na Koroškem

Koroški pokrajinski muzej je ob tej obletnici že lani septembra izvedel mednarodni arheološki simpozij z naslovom Z ognjem in mečem ter izdal zbornik referatov. S simpozijem so želeli opozoriti na snovno in nesnovno dediščino, ki se je kot posledica osmanskih osvajanj ohranila na ozemlju nekdanjih notranjeavstrijskih dežel. K temu jih je vodilo tudi večletno raziskovanje Turških šanc pri Kotljah, v okviru simpozija pa so v muzeju razkrili tudi zamisli, da bi na območju šanc (zastarel izraz za obrambne okope) uredili arheološki park. "Sploh Turške šance so izziv za prihodnost in priložnost, da tam uredimo arheološki park," so ob tem sporočili iz muzeja.

Že zdaj pohodi ob Turških šancah
Pohod po Turških šancah je sicer že del stalne muzejske ponudbe. V okviru parka pa bi po načrtih skrbeli tudi za čiščenje šanc, ki jih zaraščata gozd in podrast, prav tako bi uredili pohodne poti z oznakami in povezavami z drugimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi v bližnji okolici.

Foto: Koroški pokrajinski muzej
Foto: Koroški pokrajinski muzej

Po besedah muzejske svetnice iz Koroškega pokrajinskega muzeja, arheologinje Saše Djure Jelenko, je vsebinska zasnova za park že pripravljena. Park, umeščen na območje v bližini Prežihove bajte, bi zajemal postavitev informativnih tabel, izdelavo replike lesenega stolpa oziroma stražarnice v naravni velikosti na izbrani turški šanci, mogoča je tudi ureditev virtualnega stolpa. Pri fizični postavitvi bi poskrbeli tudi za ureditev notranjosti stražarnice in s tem možnost ogleda za šolske in druge skupine.

Sodelovanje muzeja in občine s fakulteto
V muzeju so vsebinsko zasnovo za park oblikovali na podlagi projekta, ki ga je že izvedla Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Ta je v študijskem letu 2019/20 uspešno kandidirala na razpisu za sredstva evropskega socialnega sklada in pridobila študentski inovativni projekt za družbeno korist (projekt ŠIPK) z naslovom Arheološki park Turške šanceŠance za zanamce, je pojasnila muzejska svetnica.

Projekt je povezal 11 študentov gradbeništva, arhitekture, gospodarskega inženirstva in arheologije, ki so raziskovali pod vodstvom treh pedagoških mentorjev in dveh strokovnih sodelavk iz lokalnega okolja. Kot zunanja partnerja sta bila v projekt vključena Občina Ravne na Koroškem in Koroški pokrajinski muzej.

Najverjetnejši videz stražnih stolpov
"V projektu smo raziskali zgodovinske vire o Turških šancah v Podgori pri Kotljah in ugotovili najverjetnejši videz stražnih stolpov in palisad, ki so bile konec 15. stoletja postavljene za namen obrambe pred Turki. Območje smo posneli z letalnikom in geodetskimi metodami," je še navedla Saša Djura Jelenko. V okviru projekta so na izbrani šanci izvedli tudi arheološki testni izkop, izdelali so tudi digitalni tridimenzionalni model območja Turških šanc, prav tako digitalni tridimenzionalni model stražnega stolpa ter maketo stražnega stolpa in terena s tridimenzionalnim tiskalnikom.


V okviru dnevov evropske kulturne dediščine leta 2020 so v Koroškem pokrajinskem muzeju v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru posneli animacijo prižiganja kresov na posameznih šancah, s katerimi so takratne prebivalce obveščali o prihajajoči nevarnosti.