Predlog nove strategije o zunanji politiki, ki bo predstavljena na posvetu diplomatov, Slovenijo vrača v jedro EU, je ob robu posveta dejal veleposlanik Iztok Mirošič, ki je sodeloval pri pripravi strategije. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je poudarila, da je strategija potrebna tudi zaradi spremenjenih globalnih okoliščin.
"Okrepiti moramo odpornost Slovenije, naše zunanje politike, temu bo namenjena nova strategija," je dejala Fajonova v izjavi novinarjem na Brdu pri Kranju.
Na vprašanje, zakaj v spremembe strategije po dobrem letu, odkar je bila sprejeta v času prejšnje vlade, je odgovorila, da so že ob sestavljanju vlade v koalicijsko pogodbo zapisali, da "želimo Slovenijo videti v jedrnem delu spoštovanja vrednot demokracije, človekovih pravic in svoboščin". Strategija, ki jo na ministrstvu pripravljajo od začetka mandata, naj bi tudi začrtala delovanje zunanje politike v spremenjenih globalnih okoliščinah.
"Trdno sem prepričana, da moramo imeti veliko več posluha tudi do globalnega dela sveta, do razumevanja različnih specifik Latinske Amerike, pacifiških, karibskih držav," je dejala ministrica. Izpostavila je tudi, da Slovenija krepi svoje zastopstvo v Afriki, kjer v Etiopiji v Adis Abebi želi odpreti veleposlaništvo.
Ministrica je obenem napovedala spremembe Zakona o zunanjih zadevah, "da bomo bolje prilagodili delovanje naše diplomatske mreže". Podrobnosti ni razkrila, ne razmišlja pa o povečanju kvote politično postavljenih veleposlanikov. Kot je zatrdila, to ni predvidena sprememba v zakonu. Glede morebitnih sprememb pri odpoklicu veleposlanikov pa je dejala, da te niso potrebne; glede novega kroga imenovanja veleposlanikov je že opravila nekaj pogovorov tako s premierjem Robertom Golobom kot s predsednico države Natašo Pirc Musar.
Zaradi deglobalizacije in vojne v Ukrajini potreba po drugačnem vodenju zunanje politike
Z deglobalizacijo in in rusko agresijo na Ukrajino so se zgodili dogodki, ki zahtevajo drugačno vodenje zunanje politike, pa je pojasnil Mirošič, posebni odposlanec zunanje ministrice za prihodnost Evrope, ki je bil snovalec osnutka strategije. Strategija mora nenazadnje po spremembi imena ministrstva, ki se po preoblikovanju vlade imenuje ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, odražati to dvotirno politiko, je dejal.
Poleg vračanja v jedro Evrope, katerega temeljni del je dosledno spoštovanje vladavine prava, kot ga razumejo uveljavljene zahodne demokracije, strategija poudarja, da bi Slovenija morala posebno pozornost posvetiti Sredozemlju. Z deglobalizacijo svetovne globalne trgovine in s poskusi zmanjševanja odvisnosti od Kitajske se znova povečuje pomen Sredozemlja, ki postaja igrišče velikih strateških interesov zaradi vračanja proizvodnje in dobavnih verig, pa tudi zaradi migracije in energetske krize.
Tretja komponenta strategije oz. novost je feministična zunanja politika. Ta koncept pomeni, da se v zunanji politiki država zavzema za enakost spolov. Slovenija pa posebno pozornost v tem kontekstu daje opolnomočenju žensk in deklic v vseh vidikih zunanje politike, je pojasnil Mirošič.
Pomemben del so tudi odnosi s Slovenci po svetu in zamejskimi skupnostmi, zadnji del pa se posveča razvoju diplomatskega aparata, spoštovanju diplomacije kot službe v službi države in državljanov, ne pa v službi strank, korporacij, podjetij, je pojasnil.
Mirošič je na vprašanje, kako škodljivo je nihanje v zunanjepolitični strategiji – zadnjo je pred približno letom dni sprejela prejšnja vlada – dejal, da je vsekakor bolje, če ima država kontinuiteto glede temeljnih ciljev, jasno pa je, da različne politične opcije dajejo različne poudarke. "Pomembna je konstanta, kako jo doseči, pa je stvar politične razprave," ocenjuje Mirošič.
Pri tem je še poudaril, da je bila osnova za strategijo, ki naj bi bila na odboru DZ za zunanjo politiko sprejeta do meseca maja, "vsekakor pa v prvi polovici leta", deklaracija o usmeritvah zunanje politike iz leta 2015.
Golob: Slovenija bo do 2030 izpolnila cilj Nata
Majhne države imajo v zunanji politiki prednost, saj lahko, ko ocenijo, da nimajo neposrednega interesa, delujejo kot posrednik, pa je v nagovoru na srečanju dejal premier Robert Golob. Želim, da se obrnemo v svet, da se ukvarjamo s tem, kako lahko kot majhna in pogumna država pripomoremo k svetovnemu miru in napredku, je dejal premier, ki je kot prvi cilj navedel kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN.
Da bo Slovenija ta cilj dosegla, pa bo poleg znanja potreben tudi pogum, je dejal. Opozoril je, da z izvolitvijo v Varnostni svet – Golob ne dvomi, da se bo to zgodilo – delo ne bo končano. "Ne gremo v tako pomembno tekmo samo zaradi prestiža, pričakovanja so, da bo Slovenija v dveh letih od tega nekaj imela," je dejal.
Cilj vlade je po njegovih besedah tudi, da se Slovenija "spet afirmira kot polnopravna članica jedrne Evrope". Od diplomatov premier pričakuje, da bodo zastopali to stališče. Dejal je, da se je uspeh te politike v zadnjega pol leta že pokazal, ter omenil podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini. Slovenija pa si bo prizadevala, da bo tudi nadaljevanje evropske poti BiH teklo čim hitreje, je dodal.
Glede Ukrajine je dejal, da je Slovenija popolnoma pripravljena prisluhniti njenim interesom, saj je jasno, da žrtev in napadalec nista nikoli enakopravna. "To ni stvar pogajanj," je dejal in posvaril pred soliranjem."Če se bo pojavila priložnost za mir, pa je važno, da ji damo možnost," je dodal in omenil, da bi Slovenija morda pri tem lahko igrala posredniško vlogo oziroma bila most med Zahodom in Vzhodom, kot je v preteklosti že bila.
Premier je v svojem nastopu omenil še različne vidike varnosti. Napovedal je, da bo Slovenija do leta 2030 izpolnila cilj Nata, da za obrambo nameni dva odstotka bruto domačega proizvoda. Pomembna se mu zdi prehranska varnost, prepričan je, da je treba čim prej nasloviti vprašanje primernega zadovoljevanja prehranskih potreb. "Brez spremembe prehranskih navad ne bo šlo," je dejal.
Pri energetski varnosti pa je izpostavil vlogo diplomacije pri tem, da se je Slovenija od oskrbe z ruskim plinom premaknila do oskrbe z alžirskim. To je bilo po njegovih besedah mogoče zahvaljujoč dobrim odnosom z Italijo in Alžirijo. Premier kot veliko priložnost za Slovenijo vidi Sredozemlje in po njegovih besedah bo ključno, da se regijo vključi v slovenske nacionalne politike na različnih področjih.
KOMENTARJI (347)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.