Ultra tek je tudi tokrat privabil številne tekače, tudi takšne, ki so tam praznovali 50-letnico

Pohvale organizatorjem dogodka, ki se že osem let trudijo privabiti številne tekače z vseh koncev, ne pojenjajo. Da je bila tudi letos organizacija na vrhunskem nivoju, nam pove tekmovalec Dean Vukotič, ki je izkušen tekač, za seboj ima že nekje 13 takšnih preizkušenj, predvsem v tujini. "Sam se s tekom ukvarjam že nekje 10 let, ker me vedno prevzame nekaj novega: odkrivanje nepoznanih terenov in čudovita narava. Zelo lepo je bilo tukaj v goriških koncih. Tudi Renato Lešnik, ki me je povabil na tek, je tole traso zelo dobro načrtoval. Bistvo te frontne linije in Krasa, vse je bilo tako lepo zajeto. Sam sem drugače pretekel že kar nekaj teh ultra tekov, tako da je to zame nekako preživljanje prostega časa in združitev prijetnega s koristnim. Tako sem se kasneje tudi odločil, da k temu povabim še nekaj tekaških prijateljev. Vse skupaj je zares dobro izpadlo, imeli smo se prav lepo. In ja, tudi moji prijatelji so tekači, ki imajo že veliko izkušenj. Na tako tekmovanje ne moreš iti nepripravljen, ker so razdalje zares velike. Pa tudi teren je težek, tema, pripravljenost mora biti zares na vrhuncu," pripoveduje tekmovalec.

S1 Ultra (S1 Soča Ultra) je najdaljša preizkušnja, ko morajo tekmovalci opraviti s kar 164 kilometri. Pot tradicionalne Ultre poteka nekako takole: start iz Nove Gorice proti Sabotinu in Sveti Gori, skozi kaverne in jarke iz prve svetovne vojne, nato spust v Vipavsko dolino in naprej do izliva reke Soče ob morju. Tekmovalci morajo predelati  5900 metrov nadmorske višine. Tek z Burjo (Corsa della Bora) je koncept različnih vrst tekem, ki lahko zadovoljijo potrebe prav vsakega tekača: od tistih, ki imajo radi cestne tekme in se želijo dokazati na hitri in skoraj cestni trasi, do tistih, ki imajo radi zahteven teren z veliko tehničnimi odseki. Poleg tega je lahko tudi lepa priložnost za praznovanje jubileja na drugačen način. "Res je, v sklopu 50. letnice (praznoval sem v ponedeljek), sem si rekel, pa naj bo letos malo drugače in sem tako na tek, kot že rečeno, povabil še osem prijateljev v smislu, da se družimo skozi tek. Glede na to, da so bile trase tako narejene (sploh glavna), da si jo lahko zaključil na primer na 80 ali tudi na 100 kilometrov, je to nekako tako, kot da si na zabavi. Tako da lahko vsak zaključi tekmovanje, kadar želi. Tako sem si vse skupaj tudi zamislil, dokler boš lahko vztrajal, pač boš. Z ženo in še enim prijateljem smo vztrajali do konca, eni, nekoliko poškodovani, pa so zaključili že po 40 kilometrih, na primer. Šteje to, da se ob koncu skupaj zberemo in vse skupaj malo proslavimo. Sicer je bilo vreme ob koncu precej kislo, ker je deževalo, toda malo turobnega vremena ni pokvarilo načrtov in kljub vsemu dobre volje za praznovanje ni zmanjkalo, vse skupaj pa se je potem še nadaljevalo," opisuje Vukotič.

Zaključek te izredno zanimive trase je bil torej v italijanskem Portopiccolu. Še pred prihodom v cilj pa so se tekači spopadli s prekrasnimi razgledi na morje in mesto Trst. "Sam sem na omenjenem dogodku tekmoval že leta 2019, ko sva se na pot skupaj z Renatom podala z italijanske strani. Kar se pa tiče poti Soča, pa sem dejansko prvič sodeloval. Letos je bilo zelo dobro, večino časa je pot potekala na domačem terenu. Tudi vremenski pogoji (če odmislimo tisto nekaj malega dežja) so bili dobri, ker je bilo nekoliko topleje. Na okrepčevalnicah je bilo vzdušje odlično, usmerjenost tekmovalcev in označitev proge sta tudi bili na vrhunskem nivoju. Mislim, da je bilo še enkrat več tekmovalcev kot leta 2019. Iz leta v leto se stvar razvija. Ljudje se vračamo k naravi, odkrivanju neznanih poti. Zelo zanimivo je, ker vidiš kaj novega. Zares je bilo vse skupaj odlično izpeljano in čudovito, lepi konci so samo pika na i."

Da je vsakršna tovrstna organizacija lepa priložnost za razvoj turizma, je najverjetneje povsem jasno. Toda v Sloveniji še vedno ne znamo izkoristiti vsega potenciala, ki ga takšni dogodki prinašajo. "Mi tukaj v Sloveniji premalo damo na medobčinsko oziroma medregijsko sodelovanje in takšna stvar je super za to, podpreti stvar na kakšnem drugem koncu Slovenije. Sam sem na primer z Gorenjske, toda mi, tekači, veliko sodelujemo med seboj. Super je, da še kaj novega spoznaš, se naučiš. Upam, da se bo vse skupaj še razvijalo, ker so takšni teki sedaj v porastu. Zelo dobro je za spoznavanje te regije. Sicer je morda termin lahko malo neugoden zaradi mraza oziroma burje, toda vse skupaj ima zagotovo velik potencial za razvoj turizma. Takšen dogodek za seboj potegne tudi prenočišča in ostale turistične kapacitete, ki so potrebne za uspešno izvedbo. To v Sloveniji ponavadi kar malo pozabimo. Če povem primer, drugod po svetu, ko se gredo takšne stvari, so kapacitete zasedene že na primer devet mesecev pred dogodkom. V Sloveniji je treba to zavest še malo prebuditi. Je pa na tem mestu treba posebej pohvaliti prostovoljce, gasilce in vse, ki so nesebično pomagali. Vsa društva, ki so sodelovala, zares super organizacija," nasmejano zaključi Vukotič.