Današnja Televizija Maribor je svoje rojstvo formalno doživela 2. oktobra 1968. Foto: SOJ RTV SLO/Stane Sršen
Današnja Televizija Maribor je svoje rojstvo formalno doživela 2. oktobra 1968. Foto: SOJ RTV SLO/Stane Sršen

Je sestrska organizacija Evropske radiodifuzne zveze EBU, ob pridevniku regionalno pa je vredno pomisliti, kako velike so nemške javne regionalne televizije, ki tvorijo mrežo ZDF, da je France 3, ki je del francoske javne radiotelevizije, v celoti namenjena produkciji tamkajšnjih regionalnih postaj, koliko milijonov gledalcev nagovarja enota BBC, ki jo imenujejo Angleške regije, in kako majhna sta ob teh velikanih naša regionalna centra v Kopru in Mariboru, člana združenja iz Slovenije.

Temelji združenja CIRCOM Regional so bili položeni že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je zahodnonemška javna regionalna televizijska postaja WDR iz Kölna predstavila pobudo za oblikovanje mednarodnega združenja, ki bi si prizadevalo za javna radio in televizijo kot »nepristranska servisa, ki delujeta v dobro javnosti«, jih nadzoruje javnost, ne pa politični ali poslovni interesi, in so zavezani k dvigu kakovosti svojih programov. Leta 1973 so posamezniki iz različnih držav, ki jim je bila ideja blizu, na festivalu Prix Italija v Benetkah uspeli s pobudo, da ta festival vsako leto organizira javni pogovor o aktualnih vprašanjih razvoja avdiovizualnih medijev, in ta pogovor je ostal stalnica Prix Italija vse do današnjih dni.

Leta 1983 se je 48 delegatov iz osmih držav sešlo v Lillu v Franciji, da bi tudi formalno ustanovili novo združenje, ki so ga v francoščini poimenovali »Cooperative Internationale de Recherche et d'Action en matière de Communication«, po slovensko »Mednarodna kooperativa za raziskovanje in aktivnosti na področju komuniciranja«. In, ni se začelo najboljše, kajti vsa vrata v takrat povsem na novo zgrajeno Kongresno in koncertno palačo v Lillu so bila tistega 31. maja trdno zaklenjena, in, kot je zapisal nekdanji predsednik in generalni sekretar združenja Peter Zimmermann, potrebovali so več ur, da so našli nekoga, ki bi jim jih odklenil. Po treh dneh pa je bilo vendarle odločeno: Francija, Italija, Zahodna Nemčija in Belgija so postale prve polne članice združenja CIRCOM Regional, opazovalke pa so postale Danska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

Od oddaje »Alpe-Donava-Jadran« do tekmovanja »Prix CIRCOM Regional«

Od takrat je organizacija samo rasla, in tudi Slovenija je imela v njej od samega začetka vidno vlogo. Peter Zimmermann, ki je prihajal z nemške regionalne javne televizije Bayerische Runfunk, se spominja, da je prve koprodukcije organiziral z BBC Leeds in RAI Milano, in da je bila od samega začetka k sodelovanju povabljena tudi oddaja »Alpe-Donava-Jadran«, ustanovljena sicer že leta 1982 kot čezmejna koprodukcija petih držav Avstrije, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Zahodne Nemčije. Jugoslavijo je v tej koprodukciji zastopala takratna RTV Ljubljana, koordinacija sodelovanja pa je bila zaupana regionalnemu studiu avstrije ORF iz Gradca, ki ga je vodil dr. Guenther Ziesel. In, oddaja »Alpe-Donava-Jadran« je, kot vemo, še danes v rednem sporedu vseh javnih televizij omenjenih držav, preživela je vse spremembe mednarodnih politik, padce ideologij in političnih sistemov, združevanja in razdruževanja v Evropi.

CIRCOM Regional je zelo kmalu prejel podporo vseh vidnejših evropskih ustanov in tudi največjih javnih radiotelevizij tistega časa. Že za tretjo konferenco leta 1985 v Chiancianu v Italiji je Evropski parlament prispeval 25.000 evrov (vsi zneski v tem prispevku ponazarjajo vrednost denarja, ki so ga seveda prispevali v denarnih enotah, ki so takrat obstajale), leto pozneje sta za konferenco v Münchnu po 12.500 evrov prispevala Evropska komisija in Evropski parlament, v letu 1987 je finančna podpora EU dosegla že 250.000 evrov.

S finančno podporo so se postopoma razvijale nove oblike programskega sodelovanja med evropskimi regionalnimi javnimi televizijami. Leta 1987 je bila na Portugalskem prvič organizirana Euromusica, revija izvirne ljudske glasbe iz evropskih držav, ki je bila v 12 letih organizirana v osmih različnih evropskih državah. Istega leta je bilo združenje CIRCOM Regional vključeno v organizacijo festivala »PRIX EUROPA«, televizijsko tekmovanje, za katerega sta pobudo dala Svet Evrope in Stalna konferenca lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope. Skoraj vzporedno s tem tekmovanjem je nastajala ideja, da se oblikuje novo tekmovanje, ki bi bolj izpostavilo produkcijske dosežke regionalnih javnih televizij, in tako je bilo leta 1990 pod vodstvom dr. Jürgena Hassla z nemške WDR prvič organizirano tekmovanje »Prix CIRCOM Regional«. Po desetih letih, ob prelomu tisočletja, je vodenje tekmovanja prevzel David Lowen iz Združenega kraljestva, dolgoletni novinar in urednik na več britanskih televizij, nekdanji predsednik združenja CIRCOM Regional in častni generalni sekretar Kraljevskega društva za televizijo (Royal Television Society). V njegovem obdobju se je tekmovanje tako razvilo, da je članicam združenja vsako leto na voljo več kot 150 ur kakovostnih programov, ki jih neodplačno lahko objavijo v svojih sporedih. In, za nas še najpomembnejše, od leta 2022 je vodja tekmovanja »Prix CIRCOM Regional« Mojca Recek z RTV Slovenija, sicer urednica oddaje O živalih in ljudeh, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor.

"Socialistična čudežna dežela"

Posebno prelomnico v razvoju združenja CIRCOM Regional sta predstavljala padec Berlinskega zidu in preobrazba nekdanjih komunističnih oziroma socialističnih držav v Evropi, ki so se postopoma začele povezovati tudi v širše evropske integracije. Že leta 1989 so se konference na Portugalskem udeležile Poljska, Bolgarija in takrat še Sovjetska zveza. Če je istega leta kolega Peter Zimmermann še pisal o »podpredsedniku Borisu Bergantu iz avtonomne Slovenske regije v Jugoslaviji«, je leta 1990, ko je konferenca združenja CIRCOM Regional potekala na Bledu v Sloveniji, že poročal o »socialistični čudežni deželi«, v kateri idilično alpsko jezero bolj spominja na Švico in Avstrijo, in v kateri so "hoteli in hrana mnogo boljši, kot bi bili lahko pričakovali tisti, ki so verjeli v grozne zgodbe o življenjski revščini in komunističnem režimu, ki so jih pripovedovali mediji iz zahodnega dela Evrope."

Na Bledu je Slovenija dobila priložnost, da mednarodnemu občinstvu predstavi njen specifičen položaj v okviru takratne Jugoslavije. Predsednik Milan Kučan in predsednik slovenske vlade Lojze Peterle sta takrat nagovorila sodelujoče na konferenci, predstavila sta slovenska prizadevanja za osamosvojitev in slovenski pogled na razmere v nekdanji skupni državi. Takrat so se konference prvič udeležili tudi predstavniki medijev iz Nemške demokratične republike, Češkoslovaške in Madžarske, v katerih so takrat že potekali podobni politični procesi in spremembe, kakor so se pozneje zgodili v Sloveniji in večini držav nekdanje Vzhodne Evrope. Na konferenci je bilo govora tudi o postopnem opuščanju državnega in političnega nadzora nad javnimi mediji na Češkoslovaškem, na Poljskem in v Latviji, ki je bila takrat še del skupne Sovjetske zveze. Dejstvo, da je bil Boris Bergant, pomočnik generalnega direktorja za mednarodno sodelovanje RTV Slovenija, na Bledu z veliko večino glasov izvoljen za predsednika združenja CIRCOM Regional, in da je bil na to funkcijo ponovno izvoljen tudi leta 1991 na konferenci v Strasbourgu, je odločilno prispevalo k predstavitvi slovenskih argumentov za osamosvojitev v evropskih medijih, pozneje tudi okoliščin in razlogov, ki so pripeljali do agresije na Slovenijo, oboroženih spopadov in ne nazadnje vojne v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.

Sodobnost in izzivi javnim medijem v Evropi

Pod slovenskim predsedovanjem in na pobudo velikih članic združenja CIRCOM Regional, najbolj britanske BBC, je združenje dobilo trdno organizacijsko strukturo, nov model upravljanja in enakovredno zastopanost vseh držav, malih in velikih, iz zahodne in vzhodne Evrope. Z leti je nova podoba organizacije pritegnila še večje število novih držav članic, in še danes imata v Evropi več članic le Svet Evrope in Evropska radiodifuzna zveza EBU, slednja resda tudi s pomočjo številnih članic iz severne Afrike.

Ta teden so se predstavniki evropskih javnih regionalnih televizij srečali že na 38. redni letni konferenci v San Sebastianu v španski Baskiji. Osrednje geslo konference je »Mi – govorimo, poslušamo in delimo«, v ospredju panelnih razprav in delavnic pa bodo najpomembnejši izzivi, s katerimi se soočajo javne radiotelevizije v Evropi. Osrednja razprava prvega dne je potekala o vlogi javnih medijev v družbah, v katerih je demokracija ogrožena, k temu sodi tudi razprava o boju proti dezinformacijam in lažnim novicam, o tem, kako svoje vsebine v vojnih razmerah med uporabnike razširjajo novinarji ukrajinske TV-postaje Hromadske TV so drugega dne konference poročali njihovi uredniki. Drugi dan konference je bil posvečen tudi panelu o konstruktivnem novinarstvu, o razmeroma novi praksi novinarskega poročanja, ki je utemeljeno ne le na poročanju o problemih in težavah v neki družbi, ampak tudi na iskanju rešitev zanje. Koncept konstruktivnega novinarstva, katerega avtor je nekdanji urednik na danski javni radioteleviziji DR Ulrik Haagerup, bo sicer kmalu dopolnil deset let, a šele v zadnjih letih je pritegnil večjo pozornost javnih medijev, ki se na vsak način želijo ločiti od komercializacije, trivializacije in lažnih novic, ki prevladujejo v večini drugih medijev v Evropi. Ni naključje, da se je koncept najbolj prijel v skandinavskih državah, ki so že leta vodilne na lestvicah medijske svobode v svetu . No, morda se kaj podobnega primer tudi pri nas, saj bo ta panel na konferenci v San Sebastianu povezoval nacionalni koordinator CIRCOM-a iz Slovenije.