'Slovenci razumemo, kaj je na kocki, če si želi nekdo s silo prilastiti ozemlje'

Predsednik vlade Robert Golob je zapisal, da prva obletnica ruske agresije na Ukrajino mineva v žalostnem spoznanju, da še obstajajo države in politike, ki verjamejo, da lahko odnose s sosedi urejajo z vojno ter da lahko z grožnjami z nasiljem vplivajo na prihodnost sveta. "Vse vojne so si enake v tem, da imajo vedno agresorja in nekoga, ki je žrtev," je poudaril.

Ob tem je to, da sta pomoč in podpora žrtvam pri samoobrambi ne le dovoljeni, temveč tudi moralna obveza vseh, ki zavračajo nasilje in v mednarodnih odnosih zagovarjajo mirne rešitve, označil za civilizacijski dosežek. "Moje misli so danes še toliko bolj s prebivalci in prebivalkami Ukrajine, svojci in prijatelji žrtev, ranjenimi, ukrajinskimi vojaki, ki branijo svoje domove, z otroki, ženami in vsemi, željnimi miru in svobode," je sporočil.

Dejal pa je tudi, da so vojni zločini, prisvajanje tujega ozemlja, izčrpavanje nedolžnega civilnega prebivalstva, sistematično uničevanje civilnih objektov, infrastrukture grozote, "za katere smo mislili, da so na evropskih tleh del mračne zgodovine in niso več mogoče". "Odgovornost Rusije kot ene od ustanovnih članic Združenih narodov in garantov miru po 2. svetovni vojni je zato še toliko večja in njena ravnanja v Ukrajini v zadnjem letu dni še toliko bolj obsojanja vredna," je poudaril Golob.

Slovenija sicer pri podpori Ukrajini izhaja iz določb ustanovne listine OZN, ki zapoveduje pomoč držav članic žrtvi agresivne vojne. Ter da se Slovenija z zavezniki, s katerimi deli skupno zavezanost demokraciji in človekovim pravicam, nedvoumno zavzema za mir in mirno rešitev nastalega konflikta. Moskvo je pozval k takojšnji zaustavitvi vojne, saj lahko diplomacija in mir priložnost dobita šele takrat.

Ukrajini je ob tem zagotovil tudi nadaljnjo podporo države. "Dokler ima ukrajinsko ljudstvo potrebo po vojaški obrambi, je naša moralna dolžnost, da ga podpiramo. Nobene pravice nimamo, da bi jih silili v rešitve, s katerimi se sami ne strinjajo," je poudaril in zaključil z besedami: "Slava Ukrajini."

'Vsaka smrt je smrt preveč'

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je ob robu izrednega zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku srečala z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo. Ta se je Sloveniji zahvalil za vso pomoč in podporo Ukrajini in njenim prebivalcem od začetka vojne. "Ste v naših srcih, tega se bomo vedno spominjali," je dejal.

"Težko je verjeti, da je že leto dni od začetka ruske agresije v Ukrajini. Ko sem bila tam julija lani, si nisem predstavljala, da se lahko vojna nadaljuje tako dolgo, in da je v njej vsak dan več civilnih žrtev, otrok, žensk in uničene infrastrukture," pa je dejala Fajonova, ki je poudarila izjemno hrabrost in pogum Ukrajincev. "Slovenci razumemo, kaj je na kocki, če si želi nekdo s silo prilastiti ozemlje. Tega ne smemo dovoliti nikoli in nikdar," je dodala.

Ukrajini se je s pesmijo poklonila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. V zapisu je spomnila na življenje in smrt pesnika Karla Destovnika Kajuha. "V času druge svetovne vojne, ko je Slovenijo napadel okupator, je soborke in soborce v času bitk bodril s pesmijo. Pesnik Kajuh je pustil veliko strani nepopisanih. Ker je pod streli umrl star 21 let. Koliko pesnikov, plesalk, inženirjev, novinark, delavk, mater, dedkov in šolajočih otrok že vse leto izgublja Ukrajina? Vsaka smrt je smrt preveč," je dejala predsednica.

Prebivalkam in prebivalcem Ukrajine namenja Kajuhove besede: "Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas! Moja pesem ni le moja pesem, to je boj vseh nas!" In ukrajinsko pesem Cvite teren.

"Ostajamo solidarni z Ukrajino," so sporočili tudi z vlade. V lanskem letu je Slovenija Ukrajini pomagala s skoraj 30 milijoni evrov najrazličnejših oblik pomoči: od humanitarne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem, ki so se zatekli v našo državo. Ukrajino ves čas zelo odločno podpiramo tudi na političnem parketu in si prizadevamo za jasno obsodbo ruske agresije in njenih zločinov.