Čeprav je slovaška živilska industrija dosti slabše razvita kot v drugih državah evropske unijie, Slovaška za ta podjetja namenja malo denarja iz skupne kmetijske politike 2023–2027 (SKP). Slovaki za to krivijo evropsko komisijo in njena pravila, da mora članice znatno podpreti prehod v bolj zeleno, do okolja prijaznejše agroživilstvo. Jezi jih, da morajo znaten del denarja za kmetijske subvencije porabiti za zeleni prehod, ne pa za temelje oziroma razvoj živilske industrije.
Za živilce le 75 milijonov od 4,3 milijarde evrov
Slovaška ima za SKP v letih 2023–2027 na voljo 4,3 milijarde evrov. V strateškem načrtu skupne kmetijske politike pa le 75 milijonov evrov namenjajo svoji živilski industriji. Za primerjavo: slovaška živilska podjetja so v letih 2014-2020 podprli z 217 milijoni evrov.
Proti skoraj trikrat manjšim sredstvom je protestirala zbornica slovaške živilske industrije. Poudarjajo, da je Slovaška na področju prehranske varnosti druga najslabše razvita država v evropski uniji in vlado pozivajo, naj zviša sredstva.
Evropski denar je poniknil, živilci dobijo državna posojila
Kmetijsko ministrstvo pojasnjuje, da je manjše financiranje živilstva posledica spremenjenih prednostnih nalog evropske komisije. Ta zahteva, da se več evropskega denarja porabi za bolj zeleno kmetijstvo ter zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti. »Komisija domneva, da smo temelje zgradili in da se lahko usmerimo v okoljsko sprejemljivejšo pridelavo. Na žalost denar, vložen v živilsko industrijo, ni bil učinkovito porabljen ali pa je izginil v korupcijskih shemah,« še pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da se država ne more »vedno zanašati na evropska sredstva in da bodo živilsko industrijo podprli z državnimi posojili«.
