Petek, 19. 5. 2023, 19.45
11 mesecev, 1 teden
KGZS: Po deževju stanje na kmetijskih zemljiščih zlasti v Pomurju in Podravju katastrofalno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,20
Stanje na kmetijskih zemljiščih po močnem deževju v zadnjih dneh je zlasti v Pomurju in Podravju katastrofalno, v prvi oceni ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Škoda se pojavlja na vseh kmetijskih kulturah, škoda zaradi zemeljskih plazov pa je primerljiva z letom 1989, ko je bilo tudi zelo kritično, opozarjajo.
Kmetijstvo se je v aprilu in prvih dneh maja soočilo s pozebo, v zadnjih dneh pa je tudi močno deževje povzročilo škodo na kmetijskih rastlinah, površinah in objektih. Kot ugotavlja javna služba kmetijskega svetovanja pri KGZS, je najbolj prizadeto območje Pomurja in Podravja, nekaj težav pa je tudi na posameznih območjih južne in osrednje Slovenije.
"Stanje na kmetijskih zemljiščih je zlasti v Pomurju in Podravju katastrofalno, saj so zemljišča močno namočena z vodo, nekatera so še poplavljena. Govorimo o več tisoč hektarih kmetijskih površin, ki so bile ali so še zalite," so v današnjem sporočilu, naslovljenem na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zapisali na KGZS.
Kot poudarjajo, je škodo v tem trenutku težko oceniti, saj je treba počakati na umiritev vremena, da se vidi, kako bo z vznikom ter kako bodo rastline prenesle večdnevno poplavljenost z vodo. Škoda bo odvisna predvsem od tega, koliko časa bodo določene površine pod vodo.
Na KGZS ocenjujejo, da bo zaradi slabega vzdrževanja primarnih in sekundarnih odvodnih kanalov umik vode dolgotrajen.
Kmetje naj počakajo z opravili
Kmetom svetujejo, da počakajo z opravili, da se zemlja dobro posuši, saj vožnja po mokri zemlji močno poslabšuje strukturo tal. Tudi z vidika varnega dela s traktorji in stroji je pomembno, da se jih ne uporablja na blatnih in nagnjenih terenih, dokler to ni varno.
Nato kmetom svetujejo, da s površin očistijo morebitne naplavnine in nanose ter natančno pogledajo posevke in nasade. "Posevke poljščin in zelenjadnic ter sadno drevje in vinograde je treba čim prej zaščititi pred boleznimi in tam, kjer so rastline propadle, opraviti ponovno setev oziroma saditev," izpostavljajo.
Zaradi moče in poplav se škoda pojavlja na vseh kmetijskih kulturah.
Med poljščinami je največja škoda nastala na občutljivih in mladih, komaj vzniklih rastlinah, kot so koruza, buče, in soja. Posevki, na katerih stoji voda več kot tri oz. štiri dni, bodo po oceni KGZS prizadeti do te mere, da bodo rastline propadle in bo potrebna ponovna setev ali pa bo močno zredčen sklop rastlin.
"Na predelih, kjer stoji voda, bo pridelek zmanjšan do 50 odstotkov, saj se na tem delu zemlja sesede in bo brez zraka ter zbita, zato bodo rastline bistveno slabše rasle," so navedli.
Prav tako je še nekaj območij, kjer setev koruze in buč še ni bila opravljena, vendar je zaradi poplavljenih in razmočenih tal težko predvideti, kdaj in ali sploh bo mogoča setev.
Pri žitih in zelenjavi velika možnost za pojav bolezni
Pri žitih pričakujejo težave s pojavom bolezni. Zato pozivajo, da se čim prej, ko bo primerna nosilnost tal, pristopi k zaščiti pred glivičnimi boleznimi.
Travinja, ki so bila pod vodo, so onesnažena z blatom in niso primerna za živalsko krmo, opozarjajo. Ker večina površin ni pokošenih, bo kvaliteta prvega odkosa izredno slaba oz. neprimerna za optimalno prirejo živali.
Tudi pri pridelavi zelenjave na KGZS pričakujejo težave z boleznimi. Največje težave zaradi poplav so pri pridelavi solate, saj ta poteka terminsko, da se pridelek razporedi na daljše obdobje. Zaradi popolnoma namočene, z vodo nasičene zemlje se novih terminov ne da sejati. Trenutno je solate preveč, v naslednjih šest tednih pa je bo manjkalo. "Prihodek na kmetijo bo seveda vsaj za 50 odstotkov nižji," so zapisali.
Nekatere vrtnine zaradi moče ne bodo kalile, pričakujejo pa tudi večje gnitje čebule in česna.
Ker je poplavljenih precej sadovnjakov, bodo lahko posledice moče in poplav zelo velike, odvisno od tega, kako dolgo bodo korenine brez zraka. Pri češnjah ocenjujejo vsaj 70-odstotni izpad pridelka, pri slivah pa izpad do 70 odstotkov. Izpad pridelka pri jagodičevju ocenjujejo na 40 odstotkov, predvsem zaradi gnilobe.
Vinogradom medtem največjo grožnjo povzročajo plazovi. Zaradi strmega in razmočenega terena je onemogočena raba mehanizacije in varstva vinske trte. "Obstaja možnost, da bo zaradi nepravočasnega varstva vinske trte prišlo do resnih okužb s peronosporo in morebitnega zmanjšanja pridelka v jeseni," še navajajo na KGZS.
