Predsednik države Borut Pahor je ob tem napovedal, da bo, če po posvetih z vodji poslanskih skupin ne bo nedvoumnega kandidata za mandatarja, ki bi imel potrebno podporo poslank in poslancev, priložnost za sestavo vlade zaupal prvaku stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev. Po njegovih besedah je sicer pred volitvami nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.

Tak primer je koalicija KUL. Prvaki SD, LMŠ, SAB in Levice so poudarili, da njihov sporazum o povolilnem sporazumu jasno določa, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah sklenili sporazum o oblikovanju vladne koalicije in skupnem oblikovanju vlade. Za mandatarja bodo podprli vodjo tiste stranke med njimi, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov.

Glede morebitne podpore Robertu Golobu, predsedniku stranke Gibanje svoboda, ki ji ankete kažejo visoko podporo, pa je koordinator Levice Luka Mesec izpostavil, da je to, ker stranka ni ena izmed podpisnic sporazuma o povolilnem sodelovanju, "definitivno ena izmed točk, o katerih se moramo pred volitvami pogovoriti".

Naslednjo vlado bo torej sestavljal tisti, ki bo predsedniku države prvi prinesel 46 poslanskih glasov podpore, je na vprašanje, kdo bo mandatar, odgovorila predsednica SD Tanja Fajon.

Prvak LMŠ Marjan Šarec je ob tem še ocenil, da se je predsednik države prav odločil, "da ne bomo spet telovadili, tako kot smo leta 2018, ko Janez Janša potem niti ni sprejel mandata, ker seveda ni imel s kom sestaviti koalicije". Glavna skrb strank pa ostaja čim višja volilna udeležba, zato da podpornice aktualne vlade ne bodo imele priložnosti sestaviti vlade.

Poziv k visokemu nivoju politične kulture med kampanjo

Pahor je stranke pozval tudi k visokemu nivoju politične kulture med kampanjo. Mesec je ob tem dejal, da se boji, da bo letošnja volilna kampanja umazana, kajti "kot je videti, predvsem vladne stranke na veliko zapravljajo denar zunaj volilne kampanje".

Prvak SNS, Zmago Jelinčič Plemeniti, pa je za STA dejal, da pričakuje zanimivo kampanjo, v kateri bo prišlo na plan več stvari, udarci tako z leve kot tudi z desne. Pričakuje tudi, da ljudje ne bodo znova nasedali čudežnim dečkom in novim obrazom.

Predsednica SAB Alenka Bratušek si želi čim višje volilne udeležbe in da bi volivci v predvolilnem obdobju prisluhnili rešitvam, ki jih stranke ponujajo za prihodnost Slovenije.

V DeSUS pa so medtem izrazili zadovoljstvo, da je Pahor državnozborske volitve razpisal na prvi možni datum, 24. aprila. Kot je dejal predsednik stranke, Ljubo Jasnič, v stranki verjamejo, da bodo volitve demokratične in poštene ter da bo glasovanje ob aktualnih epidemioloških razmerah omogočeno vsem polnoletnim državljanom. Pozdravljajo tudi Pahorjevo odločitev, da bo mandat za sestavo vlade po posvetu z vodji poslanskih skupin podelil tistemu kandidatu za predsednika vlade, ki bo med poslankami in poslanci užival potrebno podporo, torej bo zbral 46 glasov ali več.

Janša: Aprila bomo prvič po letu 2008 državni zbor volili na rednih volitvah

Predsednik SDS in slovenski premier Janez Janša pa je spomnil, da bomo aprila prvič po letu 2008 državni zbor volili na rednih volitvah. "Koalicija SDS, NSi in Konkretno je kljub KUL-skim strelom v hrbet zdržala, uspešno vodila Svet EU, zagotovila stabilnost, okrevanje in razvoj. Zahvala tudi državotvornemu delu opozicije in poslancema narodnosti," je zapisal v odzivu na razpis volitev.

V NSi so pojasnili, da sam datum volitev ni presenečenje, saj ga je Pahor napovedal že lani novembra. Kot so še poudarili, so na volitve pripravljeni, pričakujejo jih samozavestno in z dobro popotnico iz aktualnega mandata ter prepričanjem, da lahko zaupanje volivcev dobijo tudi v naslednjem mandatu.

Tudi vodja poslanske skupine Konkretno Gregor Perič je zatrdil, da so v stranki pripravljeni na volitve, nanje pa se po njegovih besedah podajajo v novem političnem formatu, s katerim želijo izpostaviti predvsem prednosti sodelovanja in povezovanja. Kot je dejal Perič, smo bili namreč v zadnjih dveh letih priča stvarem, ki po njihovi oceni niso pripomogle Sloveniji, da se lažje sooči s številnimi izzivi, ki niso vezani zgolj na epidemijo.

Po Peričevih besedah pa si v stranki želijo tudi, da bi bila volilna kampanja vsebinska, "da se ne pogovarjamo o ideologijah, ampak o zelo konkretnih vprašanjih, ki jih državljani in državljanke imajo". Kot pomembno Perič ocenjuje tudi, da volitve vsi priznajo kot legalne in legitimne in da nad njimi ne bo nobene sence dvoma. V Konkretno tako tudi verjamejo, da bo Državna volilna komisija našla ustrezne rešitve, da bodo lahko vsi volilni upravičenci uveljavili svojo volilno pravico.

Perič je v izjavi še zatrdil, da verjame, da bo priložnost za sestavo vlade dobil tisti kandidat, ki bo na volitvah dosegel najboljši volilni rezultat. A kot je spomnil, to ni nujno pravilo, saj je tudi v preteklosti že bilo drugače, zato je prepričan, da je treba ob tem zaupati demokraciji, sam pa verjame, da bo predsednik republike sprejel "prave in preudarne odločitve".

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu rednih državnozborskih volitev. Te bodo potekale 24. aprila, kar je prvi možni datum rednih volitev. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 14. februarja, ko bo tudi že mogoče vlaganje kandidatur.