Švedski kralj Gustav XIV. je v Stockholmu dejal, da se namerava njegova država pridružiti Natu, ter poudaril, da bodo to storili hkrati in v soglasju s Finsko, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Izzivi, s katerimi se soočata obe državi ob ruski invaziji na Ukrajino, predstavljajo priložnost za soglasje in poglobljeno sodelovanje, da bomo skupaj stali še močnejši, je dejal na skupni novinarski konferenci s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem v Stockholmu.
»Pričakujemo, da proces vstopa v Nato ne bo trajal več kot eno leto,« je v ponedeljek dejala švedska premierka in pri tem naznanila, da Švedska zapušča eno obdobje in vstopa v novega. Trenutno še ne vidi neposredne vojaške grožnje Švedski, a dodaja, da bo država ranljiva predvsem v vmesnem času, preden bo njena prošnja odobrena s strani vseh aktualnih članic Nata.
Vstop v Nato podprl tudi finski parlament
Švedski bo v kratkem sledila tudi Finska. Finski poslanci so namreč danes po dvodnevni debati s 188 glasovi za in 8 glasovi proti podprli priključitev k Natu. Ruski predsednik Vladimir Putin je že dejal, da širitev Nata, ki vključuje Finsko in Švedsko, za Rusijo ne bo problematična, a je vseeno opozoril, da bi lahko namestitev vojaške infrastrukture v nordijski regiji sprožila oster odziv Moskve
Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, je bila sicer med hladno vojno vojaško nevtralna v zameno za zagotovila Sovjetske zveze, da je ne bo napadla. Država s 5,5 milijona prebivalcev ima sicer močno vojsko, ki šteje do 280.000 mož, poleg tega ima še 600.000 rezervistov. Njen letošnji obrambni proračun znaša 5,1 milijarde evrov, v naslednjih štirih letih naj bi, kot so sklenili aprila, za vojsko namenili še dodatni dve milijardi evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Danes zvečer bomo podpisali prošnjo za vstop v Nato"« je za finsko javno radiotelevizijo YLE povedal zunanji minister Pekka Haavisto in dodal, da bo finski veleposlanik pri Natu morda že v sredo skupaj s Švedsko predložil prošnjo za vstop v zavezništvo.
Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Švedska in Finska bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov. Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti.
V naslednjem koraku bosta Švedska in Finska morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru. Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi.Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v nedeljo na zasedanju zavezništva v Berlinu povedal, da bo zveza Nato »v prehodnem obdobju pred polnim članstvom preučila načine za zagotavljanje varnostnih zagotovil za obe državi, tudi s povečanjem prisotnosti v regiji«.
Turčija proti novima članicama
Švedska in Finska sta sicer na neformalnem srečanju zunanjih ministrov v nedeljo v Berlinu dobili podporo Nata. Vendar pa je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v ponedeljek dejal, da ne more podpreti vstopa držav, ki so uvedle sankcije proti Turčiji, in ponovil trditve, da naj bi obe potencialni članici podpirali teroristične organizacije, kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK).
Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Švedska bo sedaj morala opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov. Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti. V naslednjem koraku bo morala Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.
Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi. Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.
Nemčija bo okrepila vojaško sodelovanje s Švedsko in Finsko
Nemški kancler Olaf Scholz je danes dejal, da bo Nemčija okrepila vojaško sodelovanje s Švedsko in Finsko, potem ko sta obe državi oznanili, da bosta po ruski invaziji na Ukrajino vložili prošnjo za članstvo v Natu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Okrepili bomo vojaško sodelovanje, zlasti na območju Baltskega morja in s skupnimi vojaškimi vajami,« je Scholz dejal glede skrbi za varnost obeh kandidatk v prehodnem obdobju pred vstopom v Nato. »Že zdaj je jasno, da naše države povezuje obveznost, da si kot članice Združenih narodov in Evropske unije zagotavljajo vso možno pomoč in podporo za vzajemno zaščito«, je dodal nemški kancler.