Zagotovo je bil v četrtek osrednji dogodek dneva nastop predsednika SDS Janeza Janše v oddaji Tarča na nacionalni televiziji. Torej v oddaji, ki nikoli ni bila naklonjena sedanji opoziciji. V njej bi moral nastopiti tudi predsednik vlade Robert Golob, ki pa ga ni bilo. Kar je bilo pričakovano, saj je svoj nastop v oddaji pogojeval.
Zanimivo, prav Golob je bil tisti, ki je sicer na večer prvega kroga volitev zelo samozavestno in v slogu Staneta Dolanca javnosti dopovedoval, da “ne bodo dovolili”, da na vrh države pride nekdo iz SDS. Seveda je po dokaj klavrnih odnosih z Natašo Pirc Musar hitro zamenjal taktiko in jo začel podpirati. Medtem ko se s prvakom opozicije ne upa soočiti, pač pa pogojuje nastop in očitno igra na stališče, da je RTVS še vedno “spolitizirana” in da v tem času pač ne bo nastopal tam.
Manj kot 48 ur po tem nastopu pa je prišlo do dogodka, ki je bil za Goloba kot naročen: incident z Niko Kovač in njeno “diagnozo” dogodka je kuštravi premier izkoristil za napoved boja proti sovražnemu govoru. Karkoli naj bi že to pomenilo. Napovedal je celo, da bo imenovan nacionalni koordinator za preprečevanje sovražnega govora, kar samo še potrjuje, da je bil incident najbrž vnaprej pripravljen, samo da bi dobili izgovor za pregon kritičnih medijev. Povrh vsega pa, kot opozarja Žiga Turk, gre za vmešavanje izvršne veje oblasti v pristojnosti sodstva.
10. ali 11. člen ene od konvencij o človekovih pravicah pravi, da se vlade ne smejo vmešavati v sprejemanje in oddajanje informacij. Za kazniva dejanja pa že imamo sodišča. https://t.co/kbPZuA8ECs
— Žiga Turk (@ZigaTurk) October 27, 2022
Dva dni kasneje, torej na dan Tarče, so poslanci DZ disciplinirano sledili navodilom in sestavo že tako levo usmerjenega ustavnega sodišča še bolj nagnili v levo, saj so med ustavne sodnike izvolili Nežo Kogovšek Šalamon, aktivistko Mirovnega inštituta. Torej formalno preganjalko sovražnega govora – kar je samo še garant več, da bo ustavno sodišče v prihodnje še bolj na strani tistih, ki bodo medijsko svobodo ter svobodo izražanja grobo zatirali.
NPM v preteklosti vodila forum, ki se je ukvarjal z odzivi na sovražni govor, med člani tudi razvpiti Zlatko!
Skratka, na prvi pogled se vse zdi, kot da se politično dogajanje vrti v smer izvolitve Nataše Pirc Musar (NPM) čez dva tedna. Spomnimo: Pirc Musarjeva je bila leta 2015 vključena v dogajanje že omenjenega Mirovnega inštituta, ki je takrat ustanovil Svet za odziv na sovražni govor. Postala je namreč celo predsednica tega foruma, v katerega so bili vključeni še Mitja Blažič, Ciril Horjak – Horowitz, Metka Mencin Čeplak, Lija Mihelič, Brankica Petković, Jernej Rovšek, Lea Širok in celo razvpiti Zlatan Čordić – Zlatko! Spletna stran Mirovnega inštituta v sestavi naslednjega mandata (2016–2017) navaja naslednje člane: Liana Kalčina, Andrej Motl, Mojca Pajnik, Nina Perger, Arjan Pregl, Barbara Rajgelj, Andrej Rozman – Roza, Lea Širok in Boris Vezjak. Brez navedbe predsednika. Za naslednja leta pa ne navajajo več novih članov. No, Zlatko se je na področju “preprečevanja sovraštva” v času prejšnje vlade zelo “izkazal”.
In v čem je poanta tega organa? “Svet za odziv na sovražni in diskriminatorni govor (Svet) kot neodvisno telo zasleduje javni interes, ki je v vključujoči in enakopravni družbi, varstvu pred nasiljem, rasizmom, nestrpnostjo in diskriminacijo. Izhaja iz načela enakega obravnavanja ne glede na osebne okoliščine, spoštuje sekularizem in prepoved diskriminacije. Svet se pri svojem delovanju navezuje na Ustavo Republike Slovenije, ki v svojem 63. členu prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni, na 297. člen Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki kaznuje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, na zakone s področja enakega obravnavanja in prepovedi javnega izražanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, merila Evropskega sodišča za človekove pravice in temelje, ki jih predstavljajo mednarodni dokumenti, ter na definicijo Sveta Evrope, ki sovražni govor označuje kot “vsako obliko izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, kar vključuje nestrpnost, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem”. Svet za odziv na sovražni in diskriminatorni govor se na posamezne pojave sovražnega govora odziva z javnimi izjavami. Odziva se na pobudo katere koli pravne ali fizične osebe ali na predlog članice ali člana Sveta.” Glede članov omenjenega foruma pa navaja naslednje: “Svet za odziv na sovražni govor sestavljajo osebe, ki lahko s svojim znanjem, izkušnjami in vplivom prispevajo k omejevanju sovražnega govora v Sloveniji. Člani in članice ne zastopajo nobene interesne skupine ali posamezne institucije, marveč v Svetu delujejo kot posamezniki in posameznice v skupno dobro.”
V času, ko je #NPM vladala tistemu forumu za odziv na sovr. govor in je bil član tega foruma tudi #Zlatko, je forum med drugim sprejel stališče, da je treba širiti področje kaznovanja javne kritike migracij: pic.twitter.com/ZGZ6yGgRS3
— Laviz Indijer – stand with Israel & Ukraine (@6packCukurova) October 28, 2022
Pri opisu posameznih članov so pri Pirc Musarjevi zapisali, da je “ustanoviteljica Info hiše, Inštituta za zasebnost in dostop do informacij, ki se ukvarja z ozaveščanjem o pravici do zasebnosti in pravici do svobode izražanja, katere del je tudi dostop do javnih informacij. Deset let je bila informacijska pooblaščenka, danes ima svojo odvetniško pisarno.” Na spletni strani Info hiše sicer ne najdemo NPM med sodelavci, saj se je očitno dokaj zgodaj začela raje posvečati svojim odvetniškim poslom. Pri tem se je očitno specializirala zlasti za tožbe proti medijem.
Nataše Pirc Musar je mnogo boljša odvetnica, kot bi bila predsednica. Odvetnik s toliko bogatimi strankami z računi v davčnih oazah je zvezdniški, predsednik s toliko bogatimi strankami z računi v davčnih oazah je koruptiven. ☕
— Libertarec (@Libertarec) October 27, 2022
Vendar ni šlo vedno gladko. Že v začetku lanskega leta je vrhovno sodišče zavrnilo Hermana Rigelnika, ki ga je pred leti ujezil zapis takratnega novinarja Nova24tv.si Luke Perša (danes urednika portala Prava.si), češ da je Rigelnik “vplivni igralec levega gospodarskega omrežja, njegove vplivne lovke gospodarskega omrežja pa segajo do slovenskih sodišč”. Vrhovno sodišče je dalo prav novinarju, Rigelnika pa je zastopala odvetniška pisarna NPM. Zgovorno, ni kaj.
Luka Perš je sicer javno vprašanje Nataši Pirc Musar glede njenega bogastva zastavil že pred enim letom (glej TUKAJ). Je pa zanimivo, da je NPM zaradi včerajšnje oddaje Tarča, kot opozarja Miran Videtič, zaradi vprašanj Erike Žnidaršič Janezu Janši o Roku Snežiču postala zelo neprijetna predvsem za NPM, ki je postala kolateralna žrtev Erike Žnidaršič, nekakšen “ženski Snežič”.
⬇️⬇️⬇️ pic.twitter.com/csU4z2gaRE
— BojanPožar (@BojanPozar) October 27, 2022
Zastopa tudi Inštitut 8. marec, ki podobno kot Levica predstavlja grožnjo medijski svobodi
Da je problem zatiranja medijske svobode ter svobode izražanja še kako povezan tudi z NPM, kaže tudi dejstvo, da NPM nastopa tudi kot pravna zastopnica razvpitega Inštituta 8. marec, torej ustanove, ki jo sicer vodi domnevno fizično napadena Nika Kovač. Spomnimo: inštitut se je aprila letos vmešal v predvolilno kampanjo z zbiranjem podpisov v podporo predlogu zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike. Pri tem pa so iz inšpektorata za notranje zadeve – ki sicer skrbi za nadzor v zvezi z volilno kampanjo in tudi volilnim molkom – sporočili, naj Inštitut 8. marec svoje početje pojasni. Na to pa se je odzvala Pirc Musarjeva kot pravna zastopnica inštituta, češ da prekrškovni organ nikoli ne sme pozivati nekoga, ki je v prekrškovnem postopku, da on predloži dokaze. Pot mora biti obratna. “Ne samo, da je nedopustno, je tudi nezakonito,” je dejala in napovedala, da bodo inšpektorja, ki se je podpisal pod ta dopis, kazensko ovadili zaradi zlorabe položaja.
Ko je poleti prišlo do obsežnih požarov na Krasu, zaradi česar so se pojavile domneve o škodljivih posledicah referenduma o vodah, kjer je vidno vlogo igral prav Nikin inštitut, se je Pirc Musarjeva spet javno izpostavila v prid Inštituta 8. marec:
Podlo in nedostojno je, da nekdanja oblast, ki je zasluženo ni več, @8Marec označuje za krivo za požare na Krasu. Naj vas to ne zamaje dragi mladi podporniki te organizacije. Veliko nas je z vami. In še enkrat hvala vsem, ki se borijo z ognjenimi zublji. pic.twitter.com/rqKNZuEJVm
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) July 23, 2022
Ob tem velja spomniti, da je Inštitut 8. marec celo javno grozil z ovadbami prav v zvezi s požari. Podobno je tudi Luka Mesec še nedavno grozil z ovadbami proti nekaterim medijem, tudi proti Demokraciji, ker smo stranko Levica povezovali z razvpitim dogajanjem v Fotopubu.
Kar tudi pomeni, da bi izvolitev takšne osebe, kot je NPM, na funkcijo predsednika republike pomenilo nič manj kot še en korak nazaj.
Tomaž S. Medved