Zveza Nato bi lahko v času pristopanja Švedske k zavezništvu okrepila prisotnost svojih sil okoli Švedske in Baltskega morja, je danes dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Imeli naj bi več načinov

63-letni Norvežan na čelu Nata je v gostovanju na švedski javni televiziji SVT poudaril, da bo, če se Švedska odloči za članstvo in če bo Nato izrazil pripravljenost za sprejem Švedske, Nato imel močno obvezo, da Švedski zagotavlja varnost. “Imamo več načinov, kako to storiti, med drugim s povečanjem prisotnosti Nata in Natovih sil okoli Švedske in Baltskega morja,” je pojasnil Stoltenberg.

Država lahko postane polnopravna članica Nata šele po tem, ko vse obstoječe države članice ratificirajo pridružitev. V vmesnem času Nato nima pogodbene dolžnosti zaščite potencialnih članic.

Ruska invazija na Ukrajino je na Švedskem in Finskem privedla do velikih premikov v javnem mnenju o Natu, zaradi česar vladi držav, ki sta tradicionalno vztrajali pri nevtralni drži, sedaj napovedujeta pridružitev severnoatlantskemu zavezništvu. Odločitev o tem bosta vladi predvidoma sprejeli v prihajajočih dneh oz. tednih.

Rusi grozijo z jedrskim orožjem

Namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je sredi aprila posvaril zvezo Nato pred sprejemom Finske in Švedske, saj bi morala Rusija v odgovor okrepiti svojo obrambo v regiji, kar vključuje tudi namestitev jedrskega orožja.

“Potem ne bi mogli več govoriti o nejedrskem statusu za Baltik, ravnovesje je treba vzpostaviti,” je dejal Medvedjev, ki je bil predsednik Rusije od leta 2008 do 2012. Kot je pojasnil, Rusija doslej ni ukrepala v tej smeri, če bo prisiljena, “pa si zapomnite, da nismo mi predlagali tega“, je dejal.

Sodeč po dosedanjih odzivih pa bo največjo oviro članstvu Finske in Švedske predstavljal hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je napovedal, da bo blokiral pridružitev novih članic, dokler Zahod ne pritisne na bošnjaško stranko SDA Bakirja Izetbegovića, da pristane na spremembo volilne zakonodaje v Bosni in Hercegovini, je konec aprila poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

STA