2.12.2022 9:00

Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

Ljubljana, 2. decembra - Med novostmi na policah slovenskih založb so tokrat knjiga Matevža Lenarčiča Točka brez vrnitve, ki jo je izdala Založba Sanje, pri Univerzitetni Založbi Univerze v Mariboru je izšla monografija Socialna država in revščina, pri Založba FDV pa delo E-armagedon - družbene posledice večjih izpadov. Založba Beletrina je izdala poklicno avtobiografijo kirurga Eldarja M. Gadžijeva z naslovom Škarje, prosim, pri Založbi Sophia pa je izšlo prevodno delo Feminizem je za vsakogar.

Ljubljana. Knjige v knjižnici. Knjižnica, knjige, branje, literatura. Foto: Bor Slana/STA Arhiv: Bor Slana/STA

Ljubljana.
Knjige v knjižnici.
Knjižnica, knjige, branje, literatura.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv: Bor Slana/STA

Točka brez vrnitve

V knjigi Točka brez vrnitve spremljamo potovanje svetovno prepoznavnega letalca Matevža Lenarčiča, na katerem srečuje ljudi, ki nam pomagajo razumeti učinke črnega ogljika na naše okolje. Na svojih poletih meri količine črnega ogljika z različnimi napravami, ki jih je njegov prijatelj in raziskovalec Griša Močnik priredil za majhno letalo. Matevž za svoja potovanja izbira predele sveta, kjer lahko zabeleži ta onesnaženja. Tako skupaj z raziskovalno ekipo ustvarjajo eno največjih baz podatkov o tem, kje se ti delci zadržujejo.

"Njegova delo in prizadevanje je treba razumeti kot svarilo in opozorilo, da smo z nebrzdano rastjo proizvodnje, s svojim pohlepom po vse več in več materialnih dobrin, od katerih mnogih sploh ne potrebujemo, kot civilizacija nevarno zabredli. Smo prišli do točke brez vrnitve? O vsem tem brez olepševanja spregovori v pričujoči knjigi, v kateri nas med drugim popelje tudi skozi lepote zemlje in neba," so v opisu zapisali pri Založbi Sanje.

Socialna država in revščina

Pri Univerzitetni Založbi Univerze v Mariboru je izšla knjiga Socialna država in revščina avtorjev Etelke Korpič-Horvat, Vesne Leskošek, Darje Senčur Peček, Vojka Antona Antončiča in Natalije Orešek. V njej skupina avtoric in avtorjev opozarja na problem revščine in socialne izključenosti.

Njihovi prispevki s področja pravnih, ekonomskih, socialnih ter drugih ved potrjujejo, da sta revščina in socialna izključenost večplastni, kompleksni, kolikšni in kakšni sta, pa je odvisno od teritorialnih področij v svetu in posamezne države. Ne glede na razlike med državami in družbami velja, da revščina vedno prizadene dostojanstvo človeka. Na današnji stopnji razvoja, v 21. stoletju, je družbeni sistemi ne zmorejo odpraviti, pa naj si gre za razviti ali nerazviti del sveta. To velja tudi za Republiko Slovenijo. Zato se iščejo poti, kako jo odpraviti. Avtorice in avtorji posameznih prispevkov v monografiji podajajo analizo stanja in predlagajo možne rešitve za različne probleme, ki so posledica revščine in družbene izključenosti. Gre za iskanje sistemske rešitve za zmanjšanje revščine v Sloveniji.

Škarje, prosim

Knjiga Škarje, prosim, ki je izšla pri založbi Beletrina, je poklicna avtobiografija kirurga Eldarja M. Gadžijeva (1945), svetovno uveljavljenega specialista za kirurgijo jeter, žolčnega sistema in trebušne slinavke. V knjigi nas vabi, da postanemo njegovi asistenti pri kirurških posegih, odstira ključne točke razvoja slovenske jetrne kirurgije in pokaže, kako zahteven in odgovoren poklic je poklic zdravnika, ki mora posedovati številne strokovne in karakterne kvalitete.

Knjiga je zastavljena kronološko, od njegovega sprejema na specializacijo splošne kirurgije na Travmatološkem oddelku v Ljubljani leta 1972 do upokojitve leta 2010. Vmes se sprehodimo po njegovih poklicnih postajah in prelomnih točkah in se udeležimo dežurstev, specialističnih kroženj, operacij, vizit, vodenja oddelkov in tako dalje. Razmišlja tudi o tem, da ima vsak kirurg "svoje pokopališče", pa o specifičnosti kirurgije, ki posega v pacientovo telo in o sporočanju slabih novic ("pri tem je treba biti občutljiv, sočuten in razumevajoč") in celo o lastnih zdravstvenih težavah, ko se znajde v vlogi pacienta. Spremno besedo je napisal dr. Alojz Ihan.

E-armagedon - družbene posledice večjih izpadov

Pri založbi FDV je izšla knjiga z naslovom E-armagedon - družbene posledice večjih izpadov avtorjev Iztoka Prezlja, Klemna Kocjančiča, Zvoneta Košnjeka in Anje Kolak. V sodobni družbi nenehno narašča poraba električne energije, družba postaja vedno bolj odvisna od elektrike. Avtorji v knjigi poskušajo odgovoriti na nekatera vprašanja povezana s tem, koliko smo v sodobni družbi odporni na večje izpade električne energije in katere tipične posledice povzročijo večji izpadi električne energije.

V prvem delu predstavlja ključne koncepte v povezavi z izpadi električne energije, v drugem delu avtorji obravnavajo tipične čezsektorske posledice večjih izpadov električne energije in številne konkretne primere izpadov po svetu, v tretjem delu knjige pa preučijo primer Slovenije. V sklepnem delu ponudijo tudi številna priporočila, kako izboljšati robustnost in pripravljenost slovenske družbe na tem področju.

Feminizem je za vsakogar

Pri Založba Sophia je izšlo prevodno delo ameriške pesnice, feministične teoretičarke in aktivistke Bell Hooks (1952-2021) Feminizem je za vsakogar. Delo je apel k širokemu razumevanju feminizma, ker se ga še vedno prepogosto dojema kot pristranskega, ozkega, izključevalnega.

Kot so zapisali pri založbi, avtorica v iskrivem, kritičnem družbeno angažiranem tonu podaja temeljne probleme spola, seksualnosti, družbe, in sicer z vidika sprege kapitalizma, rase, razreda in spola, sprege, ki proizvaja in ohranja sisteme zatiranja in dominacije. Feminizem utemeljuje v pristni človeški izkušnji, potrebi po tvorni, sprejemajoči in ustvarjalni družbi, vzajemnem spoštovanju, dostojanstvu, enakosti in pravičnosti. Izpostavlja najbolj človeštva nevredne ovire, s katerimi se morajo ženske nasploh, ne le feministke, še vedno spoprijemati v vsakdanjem življenju, in poziva k feminizmu, ki naj bo osvobojen ovir in bogat v razpravah, ki odpirajo oči in spodbujajo k opuščanju homofobije, patriarhalnosti in rasizma, zato da bi skupaj gradili drugačno prihodnost. Poziva k ženski in moški emancipaciji od patriarhata, ki ga v družinah pogosto reproducirajo prav matere, moške pa sili v pozicije, ki jih sami najverjetneje niti ne bi izbrali. Za prevod je poskrbela Ana Makuc.