Zaradi vojne bo Ukrajina pridelala za tretjino manj pšenice

Ukrajina je lani proizvedla približno 33 milijonov ton pšenice, od tega je izvozila okoli 20 milijonov, s čimer je postala šesta največja izvoznica tega žita na svetu. Glede na analizo, ki jo je v petek objavila družba za satelitsko analizo Kayross, ima Ukrajina v letošnjem letu glede na sedanje razmere potenical za pridelavo 21 milijonov ton pšenice, kar je približno 23 odstotkov manj od povprečja zadnjih petih let. 

Zaradi vse več motenj v pridelavi, ki so posledice vojne, in dejstvu, da so boji trenutno osredotočeni na vzhod države, kjer so glavne regije za pridelavo pšenice, Kayross ocenjuje, da se bo letina v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za vsaj 35 odstotkov. 

Ukrajina je že prepovedala izvoz žita in številnih drugih živil, da bi ohranila lastne zaloge hrane. Tudi prevoz žita je težaven, saj Rusija blokira izhod na Črno morje. 

Svetovne cene pšenice so marca poskočile za 20 odstotkov zaradi neposrednega vpliva vojne na pridelavo ter višjih cen energije in gnojil po vsem svetu. Ti stroški so sicer naraščali že pred invazijo, a so se kasneje še povečali, saj so se zahodne države odločile zmanjšati uvoz nafte in plina iz Rusije. 

Medtem ko so cene pšenice od takrat nekoliko zdrsnile nazaj z rekordnih vrednosti, analitiki Rabobank napovedujejo, da bi se lahko ponovno zvišale zaradi nadaljevanja vojne, sankcij proti Rusiji in sušnih razmer v drugih državah, ki pridelujejo pšenico, vključno z ZDA in Indijo. 

Carlos Mera, analitik pri Rabobank, je za Guardian pojasnil, da bodo cene ostale visoke, saj je malo verjetno, da bi lahko vodilni svetovni proizvajalci znatno povečali proizvodnjo zaradi visokih cen gnojil in pritiska na pridelavo drugih poljščin, kjer so cene prav tako narasle. Rusija in Ukrajina sta tudi veliki proizvajalki gnojil, kar je dodatno dvignilo cene vhodnih sredstev za kmete.

"Ne gre le za vprašanje, koliko pšenice bo Ukrajina požela, ampak koliko bo uspela izvoziti. Običajno 90 odstotkov izvoza žit steče skozi pristanišča ob Črnem morju, vendar tega zdaj ne bo zaradi vojne," je pojasnil. 

Zvišanje cen hrane je vzrok za zaskrbljenost po vsem svetu. Ljudje z nizkimi dohodki v državah v razvoju so se že soočali s težavami, saj je pandemija izčrpala njihove vire, nekatere države, kot sta Jemen in Afganistan, pa so že zdaj na robu lakote. Tudi podnebna kriza terja svoj davek. Suša bo po napovedih zmanjšala pridelek in vplivala na žetev pšenice v Indiji. 

Kot so spomnili pri Guardianu, so vročinski valovi lani v Kanadi motili pridelavo pšenice, posledično pa je prišlo do zvišanja cen testenin. Avstralija, ki je prav tako ena pomembnejših izvoznic pšenice, pa se v letošnjem letu sooča s hudimi poplavi. 

Velik del pšenice je sicer Ukrajina izvozila na Bližnji vzhod, tamkajšnje države pa bodo zdaj še bolj odvisne od Rusije. Egipt okoli 80 odstotkov pšenice uvozi iz Ukrajine in Rusije.