Slovenija
5400 ogledov

Grozil Golobu, dobil le globo

Robert Golob Flickr/Vlada RS
Predsednik vlade Robert Golob se ob grožnjah s smrtjo ni odločil za kazenski pregon. Storilec bo (verjetno) dobil le globo.

Načeloma se zdi, da se policija vse pogosteje odloča za izrek glob zaradi kršenja javnega reda in miru, zaradi žaljivih komentarjev oziroma izjav, predvsem zaradi javno izpostavljenih primerov kot je primer, ko je Roman Vodeb v oddaji na televiziji užalil predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in prejel globo v višini 250 evrov. A policijska statistika temu ne pritrjuje.

V teh primerih gre za kršitev 6. člena zakona o javnem redu in miru (ZJRM-1), in sicer za nasilno in drzno vedenje, ko kršitelj izziva ali spodbuja koga k pretepu, se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri oškodovancu povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. V isto kategorijo pa spada tudi prekršek "vzbujanje nestrpnosti" po 20. členu ZJRM-1. Tega posameznik stori v okviru več drugih prekrškov, in sicer pri prekrških iz 6. člena (nasilno in drzno vedenje), 7. člena (nedostojno vedenje), 12. člena (poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe), 13. člena (pisanje po objektih) in 15. člena (uničevanje državnih simbolov), navajajo na policiji.

Generalna policijska uprava nam je posredovala podatke o kršitvah po 20. členu, ki združuje tudi prej omenjeni 6. člen. V letu 2020 jih je policija obravnavala 63, leto za tem 70, v 2022 dva več, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa zgolj 11. Govorimo o prekrških, za katere so izdali nek ukrep, torej globo ali opozorilo.

Sporen komentar na zurnal24.si

V našem primeru je policija ukrepala na podlagi anonimne prijave, ko je komentator pod psevdonimom na spletni strani, ki jo berete, grozil predsedniku vlade z likvidacijo. Policija je prijavo posredovala kriminalistom, a so jo ti vrnili nazaj, ker Golob ni podal predloga za pregon kaznivega dejanja. Tako je policija po uradni dolžnosti iskala le storilca prekrška. "Takšnih policijskih ukrepov bi si želeli več, ker ljudje ne razumejo posledic svojih dejanj. Zapišejo neumnost in se zanašajo, da jo bo zbrisal moderator, preden jih bo kdo prijavil. Ali pa sploh ne razmišljajo," pravi Matej Košir, odgovorni urednik Žurnala24.

To, da se Golob ni odločil za kazenski pregon je sicer precej nenavadno, v prejšnji vladi je predvsem notranji minister Aleš Hojs sprožil kar nekaj tovrstnih postopkov zaradi groženj anonimnih komentatorjev. V obeh primerih pa policija vodi zelo podoben postopek in zahteva vse podatke o komentatorju, s katerimi se je prijavil, veliko bolj pomembni pa so podatki o IP naslovu in tako imenovan dnevnik dostopov do neke spletne strani.


Kot pravijo na policiji, podatkov o tem, koliko storilcem prekrškov ali kaznivih dejanj so prišli na sled na podlagi IP naslova, ne vodijo. "Je pa to pomemben podatek za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj. Več podrobnosti ne moremo posredovati, ker bi s tem razkrivali taktiko delovanja policije, kar bi lahko vplivalo na uspešnost izvajanja njenih nalog v prihodnje," še dodajajo.

Policija uniforma policist | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Kljub temu, da se predsednik vlade ni odločil za kazenski pregon, pa mora policija, tudi ko gre za prekršek, ugotoviti, ali je kršitelj s svojim dejanjem prizadetemu povzročil subjektivni občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Golob je naknadno izjavil, da se je zaradi komentarja počutil ogroženega in prizadetega, tako da je prekrškovni postopek lahko stekel.

"Tudi, če je komentar izbrisan, to ne pomeni, da prekrška ni bilo, zato pamet v roke," dodaja Košir. "Še posebej pa naj se avtorji takšnih komentarjev ne zanašajo na to, da jih napadena oseba pač ne bo opazila, nikomur drugemu pa ne bo v interesu, da bi ukrepal. Sovražni govor lahko prijavi vsak," še dodaja.

Policija sicer ne vodi ločene statistike za anonimne prijave, ocenjuje pa, da jih je več kot tri četrtine s sovražno vsebino, vendar je od teh le mogoče nekaj posamičnih primerov takih, ki vsebujejo vse znake kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1. "Preostale anonimne e-prijave sovražnih vsebin imajo praviloma znake drugih kaznivih dejanj kot so razžalitev, obrekovanje, grožnje, največkrat kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo."

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 14
  • johan 12:50 09.junij 2023.

    Pes, ki laja, ne grize

  • Grof 12:07 09.junij 2023.

    Sukičeva intenzivno dela na spremembi spola, iz dneva v dan iz postave sodeč za govorniškim odrom je bolj možača, igra možki orgazem, to dokazujejo grimase, ki ….

  • Luksi 11:49 09.junij 2023.

    Lepo, da ukrepajo, ampak take neumnost napisane pod članki dejansko ne ogrožajo nikogar, vsaj jaz še nisem slišal, da bi se katera od teh groženj realizirala. To je iskanje pozornosti s strani politikov. Po drugi strani je bilo pa veliko ...prikaži več prijav, kjer je ženska prijavila nasilje, pa niso ukrepali, dokler ni bila umorjena... Dejansko nimajo za pokazati nobenih uspehov in jih je lahko samo sram