Manj ko je bilo najprej dni in potem ur do začetka izvajanja skrajno kontroverznega programa britanske vlade o »odstranitvi nezakonitih priseljencev«, manj je bilo predvidenih potnikov za prvo letalo, ki naj bi jih včeraj prepeljalo v skoraj 6500 kilometrov oddaljeno Ruando, s katero je uradni London nedavno podpisal petletno pogodbo, v bistvu poslovno kupčijo, o prevzemu teh nesrečnikov. V povračilo za njihov »uvoz« bo britanska vlada ruandski nakazala nekaj več kot 130 milijonov evrov. Nekdanji konservativni minister za mednarodni razvoj Andrew Mitchell pravi, da je vladni ruandski program tako drag, da bi bilo ceneje, če bi migrante za leto dni naselili v razkošnem hotelu Ritz v Londonu. En let sicer stane 660.000 evrov. Veliko večino kritikov bolj skrbi nespoštovanje človekovih pravic v Ruandi.

Škofje proti »nemoralnemu programu«

Britanska vlada vztraja pri »odličnem programu« kljub kritikam humanitarnih in begunskih organizacij ter organizacij za človekove pravice, ki ga razglašajo za okrutnega in zlega, prestolonaslednik princ Charles naj bi dejal, da je program grozljiv, vsi nadškofje in škofje anglikanske cerkve pa so ga v včeraj objavljenem javnem pismu obsodili kot nemoralen program, ki sramoti Veliko Britanijo.

Na Otoku skoraj vse, ki se jim posreči živim prepluti nevarni Rokavski preliv, na obalah aretirajo in pripeljejo v zbirne centre. Prvi polet je bil predviden sinoči in so ga sprva organizirali za 130 od teh migrantov, ki jih različni ljudje različno imenujejo: azilanti, begunci, ekonomski migranti. Konec prejšnjega tedna se je njihovo število skrčilo na 31, ker je za druge prostovoljnim odvetnikom uspeli prepričati pristojna sodišča, da imajo pravico zaprositi za politično zatočišče. Med njimi je neimenovani nekdanji iranski policist, ki so ga oblasti zaprle in mučile, ker se je uprl ukazu nadrejenega, naj strelja v demonstrante. Uspelo mu je pobegniti in prek Rokavskega preliva doseči varnost na britanski obali. Sodnika je prepričal, da bi ga iranske oblasti v Ruandi izsledile in usmrtile.

V ponedeljek se je število oseb, ki naj bi jih odpeljali s prvim letom, še dodatno znižalo, na 24. Sinoči je bilo veliko ugibanj o tem, koliko potnikov z enosmerno vozovnico v Ruando je sploh ostalo. Bilo naj bi jih največ sedem. Na notranjem ministrstvu, ki ga vodi domnevna avtorica tega programa, zelo desničarska Priti Patel, sicer sama priseljenka iz Pakistana, so zatrjevali, da bo letalo poletelo v Ruando, tudi če bo na krovu en sam nezakoniti migrant. Potem je evropsko sodišče za človekove pravice včeraj tik pred zdajci začasno ustavilo deportacijo Iračana, ki bi moral biti na letalu. In za nekaj časa je vse obviselo v zraku, saj bi lahko enako obveljalo za preostalih šest, o katerih je odločalo tudi britansko sodišče. Eden je rekel, da raje umre, kot da gre v Ruando.

Johnson krivi »zelo aktivne odvetnike«

Premier Boris Johnson, ki si je s tem programom nakopal še en vir problemov, ga odločno brani. Trdi, da je vlada pričakovala »začetniške probleme«, zanje pa je okrivil »zelo aktivne odvetnike, ki poskušajo preprečiti prvi polet« in vse, ki zagovarjajo priseljensko politiko odprtih vrat. Pravi, naj migranti pridejo po zakonitih poteh, sicer jih bodo na ta način odpeljali iz države. Pristojno sodišče in za njim prizivno sodišče sta sicer zavrnila zahtevo treh organizacij, naj blokirata prisilno selitev migrantov, ki nimajo legalnih možnosti za naselitev na Otoku, v Ruando. Po sodnikovih besedah »obstaja materialni javni interes za to vladno politiko«. Predstavnik visokega komisariata Združenih narodov za begunce pa je sodišče prepričeval, da program ni ne zakonit ne varen.