Sobota, 5. 3. 2022, 15.20
2 leti, 1 mesec
Žižek je na kongresu Levice povedal tole....
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,12
110
Slavoj Žižek se strinja z navedbami, da je Vladimir Putin vojni zločinec, a se pri tem sprašuje: "Ali smo to res opazili šele zdaj?" "Mar ni bil vojni zločinec, ko je rusko letalstvo v Siriji bombardiralo milijonsko mesto Alep, mnogo bolj brutalno, kot zdaj bombardirajo Kijev," je dejal.
Na kongresu Levice v Mariboru približno 300 članov stranke obravnava volilni program za volitve v DZ. V programu so na več kot 100 straneh zbrali rešitve, s katerimi odgovarjajo na krizo kapitalizma, krizo podnebja in krizo demokracije. Danes so na kongresu med drugim izpostavili ukrepe s področja sociale, podnebja, kulture in medijev ter zunanje politike. Udeležence kongresa je nagovoril filozof Slavoj Žižek, ki je predstavil svoj pogled na dogajanje v Ukrajini.
Med drugim se v programu zavzemajo za gospodarstvo po meri človeka, ob tem napovedujejo sprejetje nacionalne razvojne strategije. Na področju gospodarstva med ukrepi navajajo tudi okrepitev države v bančnem sektorju, novo strategijo upravljanja kapitalskih naložb države ter višja finančna sredstva za znanost, raziskovanje in izobraževanje, čemur bi namenili dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Napovedujejo tudi boj za dostojno delo, ob tem pa obljubljajo skrajšanje delovnega časa, takojšen dvig minimalne plače na vsaj 815 evrov, ki jo bodo postopoma zvišali na 1.000 evrov. Odpraviti nameravajo prekarno delo in se zavzemajo za ukinitev zasebnih študentskih servisov ter za prenos njihovih dejavnosti na zavod za zaposlovanje. Koncesije, ki jih dobijo študentski servisi, pa bi preusmerili v sklad za štipendije.
Na področju ekonomske demokracije, za katero se zavzemajo, pa Levica predlaga sodelovanje delavcev pri upravljanju in sprejem zakona o udeležbi delavcev v lastništvu, ob tem pa tudi oblikovanje javnega sklada za ekonomsko demokracijo.
S programom se bodo opredelili tudi za socialno državo, "proti revščini in kapitalističnemu izkoriščanju". Ob tem izpostavljajo še povrnitev pomena socialnega dela, na socialnih kriterijih osnovano družinsko politiko in pokojnine za varno starost.
Poudarjajo enake možnosti za vse in infrastrukturo solidarnosti. V okviru tega obljubljajo več proračunskih sredstev za financiranje javnega zdravstva, odpravo čakalnih vrst v zdravstvu, jasno ločevanje dela zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju in vključitev vseh prebivalcev v obvezno zdravstveno zavarovanje. Hkrati bi v Levici sprejeli nov zakon o dolgotrajni oskrbi in zgradili nove javne domove za starejše.
Ena izmed prioritet programa je tudi reševanje stanovanjske problematike z gradnjo 30 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030, uvedbo progresivnega davka na nepremičnine in regulacijo najemnega trga.
V odgovor na podnebno krizo napovedujejo boj proti globalnemu segrevanju, energetsko tranzicijo in jasno podnebno davčno politiko.
Žižek: Putin se je na invazijo pripravljal že leta, Zahod pa je to vedel
Za krizo v Ukrajini so odgovorne tako zahodne države kot Rusija, ocenjuje svetovno znani filozof Slavoj Žižek, ki je danes svoj pogled na dogajanje predstavil v Mariboru, kjer je nagovoril udeležence kongresa. Ruski predsednik Vladimir Putin se je na invazijo pripravljal leta, Zahod pa je to vedel, je opozoril.
Žižek je spomnil na obdobje carske Rusije, v katerem je bila ukrajinska nacionalna identiteta prepovedana. Ukrajinci naj bi šele v prvem desetletju Sovjetske zveze polno razvili svojo nacionalno identiteto, dobili slovarje in svojo književnost. Putinova politika pa, tako Žižek, pomeni vrnitev k carski Rusiji.
"Putin ni le konservativni nacionalist, ampak še huje, saj je v svojega državnega filozofa povzdignil Ivana Iljina, političnega teologa, ki je pred sto leti zagovarjal svojo osnovno verzijo fašizma," je povedal Žižek. Iljin naj bi si demokracijo predstavljal tako, da glasujemo le zato, da potrdimo svojo podporo našemu vodji. Vodje naši glasovi ne legitimizirajo. Tako v zadnjem desetletju deluje demokracija v Rusiji in ni nič čudnega, da je Putin postal priljubljen med novodobnimi populističnimi politiki, še zlasti v ZDA, je dodal.
"Ko Putin govori o denacifikaciji, se moramo spomniti, da je to isti Putin, ki je leta in leta podpiral Marine Le Pen v Franciji, Ligo in Salvinija v Italiji, Alternativo za Nemčijo v Nemčiji in celo Orbana na Madžarskem, ki je pokazal izjemno razumevanje za Putina," je opozoril.
Opozarja, da se Rusija danes ne vrača k hladni vojni z nizom jasnih pravil, ki naj bi jih obe strani spoštovali, temveč se dogaja nekaj veliko bolj norega. Napočilo je obdobje toplega miru. "Smo v obdobju, ko mir pomeni stalno hibridno vojno, kjer so oboroženi posegi razglašeni za miroljubne humanitarne misije proti genocidu. Kolikokrat smo že slišali to frazo od zahodnih sil, danes pa so jo nekoliko zapoznelo ponotranjili tudi Rusi," je dejal.
Žižek edino uspešno možnost upora proti Putinu vidi v tem, da se vsi kritično ozremo sami nase. Pri tem je spomnil, da je bil Zahod tisti, ki je Rusijo potiskal v fašizem, in kot primer navedel ekonomske predloge ZDA, ki so v 90. letih, v času Borisa Jelcina, uničili rusko ekonomijo in ustvarili teren za Putina.
Strinjal se je z navedbami, da je Putin vojni zločinec, a se pri tem sprašuje: "Ali smo to res opazili šele zdaj?" "Mar ni bil vojni zločinec, ko je rusko letalstvo v Siriji bombardiralo milijonsko mesto Alep, mnogo bolj brutalno, kot zdaj bombardirajo Kijev," je dejal.
"Ne pozabite, da je Ukrajina najbolj revna od vseh postsovjetskih držav. Celo če bodo, upajmo, Ukrajinci zmagali, bo njihova uspešna obramba pomenila zanje trenutek resnice. Prisiljeni bodo sprejeti trpko resnico, da ni dovolj ujeti Zahod, ampak da je sama zahodna liberalna demokracija v globoki krizi," je še povedal Žižek.
Rešiti moramo Evropo, toda kakšno Evropo, se je vprašal. "Če zmaga Evropa, ki ne tolerira nebelih beguncev in izključuje necivilizirane, potem ne potrebujemo Rusije, da nas uniči, to bomo uspešno storili sami," je poudaril.
Na področju vzgoje in izobraževanje se bodo zavzemali za ločeno javno in zasebno šolstvo, brezplačen vrtec, odpravo vseh oblik šolnin na področju visokega šolstva, dvig štipendij in dvig sredstev za izobraževanje odraslih.
Obljubljajo zagon kulture po epidemiji covid-19, transparentno upravljanje, dostopnost in vlaganje spodbud za kulturo in umetnost. Kot pomembno med drugim ocenjujejo tudi omejitev vpliva politične oblasti na medije ter depolitizacijo in dolgoročen razvoj Radiotelevizije Slovenije.
Pozornost namenjajo še izzivom digitalizacije, trajnostnemu in uravnoteženemu prostorskemu razvoju, učinkovitemu in dostopnemu javnemu potniškemu prometu, športu in kmetijski politiki.
Ne nazadnje se zavzemajo tudi za suvereno in premišljeno zunanjo politiko, miroljubno sobivanje narodov in jedrsko razorožitev, demilitarizacijo in izstop iz zveze Nato.
Udeleženci kongresa, ki sicer poteka v hibridni obliki, danes opravljajo tudi vsebinsko razpravo o volilnem programu, ki ga bodo nato dopisno potrdili v enem tednu.
Javnosti so danes prvič predstavili kandidatke in kandidate, ki bodo kandidirali na listi Levice na prihajajočih državnozborskih volitvah.
Poleg koordinatorja stranke Luke Mesca in vodje PS Levica Mateja T. Vatovca bodo ponovno kandidirali tudi poslanka in pisateljica Nataša Sukič, poslanec Miha Kordiš, poslanec in kantavtor Primož Siter ter poslanec Boštjan Koražija.
Med drugim za poslanke in poslance Levice v različnih koncih Slovenije kandidirajo:
- koordinator programske konference Levice dr. Sašo Slaček (Slovenska Bistrica)
- antropologinja dr. Svetlana Slapšak (Ljubljana),
- filozof in koordinator okoljske skupine dr. Luka Omladič (Ljubljana):
- psihologinja in nekdanja poslanka dr. Metka Mencin Čeplak (Grosuplje),
- humanitarec in koordinator strokovne skupine za delo in socialo Milan Jakopovič (Ljubljana),
- namestnica koordinatorja Levice in umetnostna zgodovinarka dr. Asti Vrečko (Ljubljana),
- podpredsednik zveze borcev za vrednote NOB Bojan Pahor (Sežana),
- LGBT aktivistka Neža Oder (Slovenj Gradec),
- koordinator lokalnega odbora Levice Ljubljana Dan Juvan (Ljubljana),
- družinska zdravnica dr. Jožica Fortuna Tomažič (Črnomelj),
- upokojeni ravnatelj in nekdanji predsednik združenja ravnateljev Milan Rejc (Radovljica),
- mladinska delavka in mestna svetnica Levice Ana Černe (Kranj),
- punk glasbenik in vodja LO Levica Goriška mag. Marko Rusjan (Nova Gorica),
- mariborski glasbenik Matic Komel - Mlejki (Maribor),
- direktorica Kosovelovega doma Nina Ukmar (Piran),
- arheologinja in dolgoletna aktivistka za enakopravnost spolov dr. Tatjana Greif (Maribor),
- aktivni nevladnik Borut Osonkar (Maribor).
110