Avstrijci prek Ljubljančanov v Slovenijo vpeljali standarde recikliranja
Ljubljanski Interseroh, katerega ustanovitelj je dunajski Interseroh Austria, se ukvarja z zbiranjem in predelavo odpadnih surovin. »Interseroh posluje v sedmih državah. Prav naša geografska lega nam daje možnost dobre povezanosti s sosednjimi državami in s tem izkoriščanje sinergij. Sicer se naše delovanje razlikuje od države do države, veliko je odvisno od nacionalne zakonodaje in urejanja področja odpadkov,« pravi Darja Figelj, direktorica družbe. »Po velikosti države se slovenski trg uvršča med manjše, po storitvah, ki jih Interseroh Slovenija v celoti pokriva, pa je zelo raznolik: od skupnih shem, svetovanja in trženja sekundarnih surovin do denimo zapiranja zank, če naštejem samo nekatere,« doda. Pri nas so sicer nosilci skupnih shem ravnanja z odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, baterijami in akumulatorji ter nagrobnimi svečami.
Avstrijci so podjetje v Ljubljani odprli leta 2004, Figljeva pa med začetnimi težavami s širitvijo na našem trgu omenja »zelo pomanjkljivo regulatorno okolje, kar posredno pomeni tudi oviranje trga in konkurence na področju odpadkov, ob tem pa so vsi uradni postopki potekali zelo počasi«. Upa, da se bo trg upravljanja odpadne embalaže v Sloveniji kmalu uredil. »Z novim in dobro napisanim zakonom o varstvu okolja lahko rešimo številne zadeve, ki trenutno ne delujejo,« dopolni.
Z vstopom na trg so začeli vzpostavljati odpadkovne poti od zbiralcev do reciklerjev za plastično embalažo, ki se je pred tem v celoti odlagala na odlagališčih. »Sloveniji smo pokazali, da to ni nepotrebna smet, temveč sekundarna surovina, ki ima vrednost, če je ustrezno pripravljena. Prav tako smo pri sortiranju in recikliranju komunalnih odpadkov, predvsem kartonske in plastične embalaže, komunalam zagotavljali dodatne prihodke in jih s plačili za storitve spodbujali, naj komunalne odpadke prepustijo podjetjem, ki so za nas opravljala storitve sortiranja in priprave odpadne embalaže, ki je šla v nadaljnjo reciklažo, in je ne zakopavajo na odlagališčih,« med drugim razlaga Figljeva. Za proizvajalce so uvedli tudi nove storitve, na primer merjenje prihrankov ogljikovega dioksida in merjenje reciklabilnosti embalaže glede na material. Prinesli pa so tudi znanje upravljanja skupnih načrtov in pripravili načrte za šest odpadkovnih tokov, tudi za zdravila in gume.
Lani so v Sloveniji ustvarili dobrih 10 milijonov evrov celotnih prihodkov in skoraj 65 tisoč evrov čistega dobička. Neposredno zaposlujejo 18 ljudi, posredno – v reciklažni industriji – pa 300. »Poslovanje je resnično zelo odvisno od regulatornega okolja, ki je nepredvidljivo in se stalno spreminja. A ostajam optimistka in verjamem, da bo Slovenija enako zgledno, kot je uredila nekatera druga področja, uredila tudi sistem ravnanja z odpadno embalažo,« še pove direktorica Interseroha.
Polhograjski Schwarzmann imajo Avstrijci za svojega
Objekti, ki jih je projektiral in izdelal polhograjski Schwarzmann, so postavljeni v 25 državah. Največ jih stoji v evropskih državah, med temi je Avstrija njihov prvi tuji trg, Švica pa drugi. »Avstrija je z velikim naskokom najpomembnejši tuji trg po številu postavljenih objektov in deležu prodaje v celotnih prihodkih. V povprečju pomeni 30-odstotni delež, večji projekti pa ta delež lahko spremenijo,« pravi Boštjan Bevec, direktor Schwarzmanna.
Avstrija je sicer edini trg, na katerem delajo prek svojega podjetja, ki ima sedež v Gradcu (Hallen-Schwarzmann). »Avstrijsko podjetje je odgovorno za prodajo na domačem trgu, oglaševanje, trženje in dokumentacijo pa tudi celotno komunikacijo z investitorji in projektanti ter lokalnimi dobavitelji. Organizacija in izvedba montaž je po trajanju in vrednosti najzahtevnejša faza vsakega projekta. Investitorjem ponujamo dve vrsti rešitev. Za velike površine z manjšimi zahtevami ponudimo šotorske hale, izolirane panelne hale pa so dražja in tehnično boljša možnost,« pojasni Bevec, ki doda, da je delež prihodkov malenkost večji pri izoliranih halah. Napoveduje, da bodo na avstrijskem trgu, kjer stalno zaposlujejo tri osebe, letos ustvarili okoli štiri milijone evrov prihodkov. Celotni prihodki polhograjskega Schwarzmanna so lani znašali skoraj 11 milijonov evrov, medtem ko je bilo čistega dobička četrt milijona evrov.
Po Bevčevih besedah se vedno veselijo velikih in zahtevnih projektov. Na avstrijskem trgu so letos postavili dva največja. »To je logistična in proizvodna hala za avstrijski STO v Beljaku, velika 35 krat 82 metrov, ter kompostarna za podjetje Brantner v Kremsu, v izmeri 41 krat 149 metrov,« pove sogovornik. Veseli ga, da jih kupci, ki že imajo njihovo halo, vse pogosteje vračajo k njim. Tako so za STO postavili že četrti objekt.
»Na avstrijskem trgu smo sicer že vrsto let, zato se je nabralo veliko kupcev in različnih objektov. Z velikimi šotori smo postali prepoznavni in eden glavnih ponudnikov. Pokrili smo denimo atletski stadion v Linzu, postavili letalski hangar za poslovna letala v Gradcu, prodajni salon in več lokacij za prodajo znamke Mercedes. Najpomembnejša referenca pa je letalski hangar za poslovna letala na dunajskem letališču, ki meri 57 krat 142 metrov čiste površine, brez vmesnih podpor. Projekt je bil finančno, količinsko in medijsko največji v zgodovini podjetja,« se ponosno pohvali direktor Schwarzmanna in doda, da je to doslej njihov največji projekt.
Za prihodnje leto imajo dogovorjenih že več projektov v vrednosti do pol milijona evrov, do konca leta pa načrtujejo potrditev še najmanj štirih. »Avstrijski trg je za nas pomemben tudi kot referenca za druge države. Na osnovi predstavitve in ogleda letalskega hangarja na Dunaju smo podpisali pogodbo za letalski hangar v Berlinu, katerega vrednost je pet milijonov evrov,« pove Bevec. Na avstrijskem trgu so sicer začeli z manjšimi objekti. »Nekaj let smo prodajali iz Slovenije, dosegli načrtovan promet na trgu, nato pa ustanovili podjetje v Avstriji. Blagovna znamka Schwarzmann je Avstrijcem zvenela domače, prepričati pa smo jih morali s kakovostjo, odličnim prodajnim pristopom in prilagodljivostjo. Odkar obstajata podjetji v Sloveniji in Avstriji je najpogostejše vprašanje, ali je to avstrijsko ali nemško podjetje, ki deluje tudi v Sloveniji. Smo slovensko podjetje s slovenskimi lastniki, ki uspešno dela v Avstriji in drugih evropskih državah,« poudari Bevec.
Ptujski izdelek avstrijske skupine Mark bo dosegel vrh v treh letih
Avstrijska skupina Mark, v okviru katere na Ptuju posluje Mark Metal, dobavlja znanim mednarodnim strankam v avtomobilski, elektronski, elektrotehnični, medicinski in čevljarski industriji. »Naš največji trg je avtomobilski sektor, v katerem so njihove stranke številni proizvajalci originalnih delov in nadomestnih delov od stopnje Tier 1 do Tier X po vsem svetu. V vsakem avtomobilu v Sloveniji je približno 150 delov skupine Mark,« razlaga Rudolf Mark, direktor skupine.
V ptujskem podjetju izdelujejo dele za avtomobilsko in medicinsko industrijo ter za čevljarsko industrijo. Poleg proizvodnih delov orodij za avstrijsko matično podjetje Mark Metallwarenfabrik je njihov osrednji posel montaža predhodno izrezanih delov za hlajenje turbopolnilnika v avtomobilski industriji. Za letos načrtujejo skupne prihodke v višini okoli 22 milijonov evrov in štiriodstotni dobiček iz poslovanja (EBIT, pred obrestmi in davki), napoveduje Mark. Na Ptuju sicer zaposlujejo 129 ljudi, kar je 13 več kot pred letom dni.
Mark za prihodnje leto načrtuje približno 10-odstotno rast prihodkov in številne potencialne projekte na novih področjih na trgu. »Glavni izdelek podjetja Mark Metal še ni dosegel vrha prodaje in ga bo v prihodnjih treh letih,« še napoveduje direktor skupine Mark.
Prekmurski Roto v Avstriji lani odprl podjetje
Skupina Roto v Avstrijo izvaža predvsem izdelke za gradbeništvo, kot so rezervoarji za vodo, jaški in sistemi za čiščenje vode. Razvili so tudi številne izdelke za industrijske kupce, kot so rezervoarji za motocikle KTM, komponente za avtomobilsko industrijo, industrijo kmetijskih in gradbenih strojev, proizvajalce komunalne opreme ... Roto sicer prek avstrijskih spletnih trgovin proda tudi veliko sodov za vino, zelje in samokolnic, pa tudi čolnov, kajakov in kanujev, cvetličnih lončkov in sodov za zbiranje deževnice.
»Roto je na avstrijskem trgu pozicioniran kot zanesljiv in kakovosten poslovni partner, zato vsako leto uspešno povečujemo prodajo. Za prihodnje leto imamo podpisanih že več pogodb in naročil, zato pričakujemo rast tudi v prihodnje. Za avstrijski trg smo letos pridobili številne certifikate za izdelke, zato bomo v prihodnje lahko vstopili na določene segmente, ki so tujim podjetjem onemogočeni,« pravi Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica Rota Slovenija. Med 55 državami, v katerih poslujejo, je skupina Roto na avstrijski trg lani izvozila za okoli 2,5 milijona blaga, kar pomeni štiri odstotke prihodkov v tem letu.
»Lani smo v Avstriji ustanovili tudi svoje podjetje Roto Tech, kjer zaposlujemo razvojno in tehnično osebje. V Ebensseju imamo tudi skladišče, showroom in pisarniške prostore. Trenutno v našem avstrijskem podjetju zaposlujemo tri osebe, ki imajo močno podporo zaposlenih iz slovenskih podjetij Roto, saj je naša tovarna le devet kilometrov od avstrijske meje,« razlaga Pavlinjek Slavinčeva. Doda še, da so letos v Avstriji občutno povečali poslovanje ter uvedli nove izdelke, predvsem na področju čiščenja industrijskih odpadnih voda, jaškov za izvirsko vodo, meteornih črpališč in industrijskih komponent, ter pridobili številne nove kupce. »Letos je Roto v Avstrijo izvozil tudi rekordno število podzemnih rezervoarjev za lesene pelete in sekance,« sklene direktorica Rota Slovenija, ki je obenem tudi prokuristka skupine Roto.
Jeseničani z avstrijsko pomočjo sodelujejo pri številnih pomembnih gradbenih projektih pri nas
Doka je med ponudniki opažev v Sloveniji prva odprla svojo poslovalnico s skladiščnimi prostori. »Kot vodilno podjetje v dobavi opažnih sistemov in pri rešitvah opažnih tehnologij želi poslovati na vseh svetovnih trgih. Tako imamo več kot 160 poslovalnic po vsem svetu. Slovenska poslovalnica pokriva območje Slovenije, skupaj s Hrvaško in BiH pa sestavljamo Doko Adria,« pravi Borut Urh, vodja poslovalnice Doka Slovenija (levo, zraven njega Darija Malnar, direktorica Doka Adria). Ta strankam v Sloveniji ponuja najem opažne opreme, nakup nove ali rabljene opreme ter tehnološko podporo v obliki opažnih in delavniških načrtov in statičnih izračunov. »Servisiramo lastno in tudi opažno opremo naših kupcev. Imamo tudi zelo kakovostno delavnico za izdelavo opažev po meri,« še doda Urh.
Največ prihodkov ustvarjajo z oddajo opreme v najem, in sicer okoli 60 odstotkov. Preostali del prihodkov je od prodaje nove ali rabljene opreme in storitev. V jeseniškem podjetju za letos načrtujejo okoli 7,2 milijona evrov celotnih prihodkov in podoben dobiček kot lani, ko je bilo čistega dobička 1,1 milijona evrov. Zaposlujejo 25 ljudi, v zadnjem letu dni pa sta se ekipi pridružili dve osebi.
V dobrih dveh desetletjih delovanja v Sloveniji so med njihovimi prepoznavnimi projekti, tako Urh, infrastrukturni projekti, kot so viadukta Črni Kal in Peračica, predori Ljubno, Šentvid, pod Ljubljanskih gradom in pokrite vkope na dolenjski avtocesti. »Trenutno opažno opremo zagotavljamo za viadukt Gaberke in most pred karavanškim predorom. Na področju visokih gradenj so bili z našimi opažnimi rešitvami in opremo zgrajeni Kristalna palača, hotel Intercontinental, stanovanjski naselji Brdo in Pekarska gorca, Dunajski kristali, Rotonda in novogoriški Eda center Gorica,« našteje vodja slovenske poslovanice Doka. Med posebnimi projekti pa našteje hladilni stolp TEŠ 6, garažno hišo Fornače, Cukrarno in nakupovalni center Tuš Koper, medtem ko sta še v fazi gradnje nakupovalni center in garažna hiša Supernove na Rudniku v Ljubljani.
»Za prihodnje leto se dogovarjamo za večje projekte s tujimi izvajalci pri drugem tiru, z domačimi izvajalci pa pri tretji razvojni osi. Nekateri dogovorjeni posli, kot sta poslovna stavba zavarovalnice Maribor in most pred karavanškim predorom, se bodo nadaljevali tudi še v začetku prihodnjega leta. Pričakujemo tudi sodelovanje pri nekaterih pričakovanih večstanovanjskih stavbah, za katere še ni znan izvajalec del.
