"Gospodarska rast se sicer umirja, a letna rast za letos ostaja visoka in je v pretežni meri posledica t. i. učinka prenosa, ki je rezultat ugodnih gibanj proti koncu leta 2021," je danes na novinarski konferenci dejal namestnik direktorice analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Robert Zorko in spomnil, da bo rast višja od povprečne v območju evra, kjer bo po napovedih znašala 2,8 odstotka.
Namestnica guvernerja Banke Slovenije Tina Žumer je ob tem dodala, da je gospodarska rast podprta predvsem s strani zasebne potrošnje, investiranja in izvoza. Se pa vpliv vojne v Ukrajini po njenih besedah že kaže v nižji tekoči rasti in zmernejši rasti v prihodnjem letu.
V letu 2023 bo rast bruto domačega proizvoda (BDP) znašala 2,4 odstotka, v letu 2024 pa 2,5 odstotka. Vseeno bo po napovedi Banke Slovenije, ki je harmonizirana z drugimi centralnimi bankami evrskega območja, ostala nad povprečjem držav s skupno valuto. Ta bo pri 2,1 odstotka.
Inflacija bo letos po napovedih Banke Slovenije močnejša od povprečja v območju evra, kar je, tako Zorko, posledica močnejšega domačega povpraševanja in ugodnih razmer na trgu dela. Medtem ko bo letos po harmoniziranem indeksu življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, znašala v povprečju devet odstotkov in se bo zvišala predvsem zaradi cen storitev in hrane, bo prihodnje leto znašala 4,5 odstotka, v letu 2024 pa 2,3 odstotka.
V evrskem območju naj bi se letos ustavila pri 6,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa se umirila na 3,5 oziroma 2,1 odstotka.
Če bodo letos inflacijo še poganjale predvsem višje cene energije in hrane, pa je že precejšen tudi učinek storitev in drugega blaga. Zorko in Žumrova sta tako opozorila, da postaja inflacija čedalje bolj široko osnovana. Po Zorkovih besedah tako 70 odstotkov vseh izdelkov in storitev v košarici življenjskih potrebščin, ki se uporablja za izračun inflacije, že presega triodstotno letno stopnjo rasti cen.
V prihodnjih dveh letih naj bi se učinek cen energije in hrane zmanjševal, porastel pa bo učinek cen storitev, pri čemer se v večji meri pozna pričakovana rast plač, tako zaradi prilagajanja inflaciji kot zaradi pomanjkanja delovne sile.
Osnovna napoved Banke Slovenije in drugih centralnih bank evrosistema sloni na predpostavkah, da se bo intenzivni vojaški konflikt v Ukrajini do konca leta umiril, v letu 2023 pa se bodo stabilizirale razmere na trgu energentov, surovin in hrane. Prav tako ni predvideno dodatno zaostrovanje zahodnih sankcij proti Rusiji.
A negotovost je velika, zato so v Banki Slovenije pripravili tudi negativen scenarij, po katerem bi bila vojna v Ukrajini dolgotrajnejša, sankcije bi se še zaostrile in prišlo bi do popolnega embarga na nafto in plin, cene na trgih surovin in energije bi še bolj porasle, zaradi povečane negotovosti bi se zmanjšalo tudi zunanje in domače povpraševanje.
Po tem ostrem scenariju bi bila slovenska rast letos še vedno ugodnih 4,3 odstotka, a v prihodnjem letu bi sledil 0,4-odstotni padec BDP. V letu 2024 bi se nato vrnila rast, znašala bi 3,6 odstotka. Inflacija bi medtem letos še bolj pospešila in dosegla 9,8 odstotka, prihodnje leto bi ostala pri še vedno visokih 6,6 odstotka, v letu 2024 pa bi se znižala na 2,5 odstotka.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.