Meteorologi Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) so ugotovili, da število dni z meglo v štajerski prestolnici skozi leta pada. “Opazovanja kažejo, da je bilo v Mariboru v letih 1950-1963 okoli 47 dni z meglo na leto, nato se je številka dvakrat pomembno znižala. Za obdobje 1964-2000 je povprečje 31 dni, za 2000-2019 pa le še 9 dni (zaradi nepopolnih opazovanj),” so povedali.

Megla je po meteorološki definiciji pojav, ko zaradi prisotnosti drobnih vodnih kapljic v zraku vidljivost pade pod 1 kilometer. V bistvu gre za oblak, ki leži na tleh.

Na ARSO so spomnili, da je do leta 2004 v Mariboru (na Taboru, dolgo nazaj pa tudi na Teznem) delovala glavna meteorološka postaja. V zadnjih letih je primat najpomembnejše postaje na tem območju prevzelo mariborsko letališče. “Kasneje so se opazovanja močno skrčila, tako da za obdobje po letu 2004 ni zanesljivih podatkov o megli,” so opozorili.

Takšni so megleni rekordi Maribora

Kdaj je Maribor največkrat ovit v belo kopreno? “Če se omejimo na podatke obdobja 1950-2000, je megla v Mariboru najpogostejša od oktobra do januarja, s povprečno 6 do 7 dnevi na mesec. Zelo malo megle je v mesecih od aprila do avgusta, povprečno manj kot en dan na mesec. Več megle je na mariborskem letališču, v obdobju 1977-2000 62 dni na leto, največ oktobra (11 dni), najmanj od aprila do julija (manj kot 2 dneva),” so navedli na ARSO.

Po uradnih podatkih za meteorološko postajo Maribor Tabor so bili doslej najbolj megleni meseci januar 1997 (17 dni), december 1950 (16 dni), januar 1989 (16 dni) in januar 1996 (15 dni).

So za vse manj megle krive tudi podnebne spremembe?

Zakaj je megle vse manj? Na ARSO so priznali, da je glavni razlog težko oceniti: “Verjetno je eden od pomembnih razlogov za padajoč trend manjša onesnaženost zraka, zlasti s sulfatnimi aerosoli, kot pred tremi in več desetletji, ko je bil premog mnogo bolj pomembno gorivo za ogrevanje kot danes. Del sprememb gre morda na račun podnebnih sprememb ali drugih vzrokov, a je to iz večinoma nehomogenih opazovanj težko oceniti.”

Največ megle je na gorskih vrhovih

“Največ dni z meglo, v povprečju prek 200, je na izpostavljenih gorskih vrhovih. V nižinskem svetu je največ meglenih dni v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah, na primer v Mežiški dolini okoli 100 dni in pri Bohinjskem jezeru okoli 130 dni,” so razkrili na ARSO. Ob tem so poudarili, da so krajevne razlike marsikje velike in da je statistika megle močno odvisna tudi od prisotnosti in vestnosti opazovalca.

Letno število dni z meglo v Sloveniji vse od 80. let prejšnjega stoletja upada.

Na ARSO s konkretnimi številkami sicer niso postregli. “Zaradi pomembnega vpliva opazovalcev, spremembe načina opazovanj (večinoma gre za skrajšanje prisotnosti opazovalca na postajah) je težko podati tudi približne ocene,” so razložili.

Po nižinah megla jeseni in pozimi, v gorah spomladi

Državni meteorologi so razložili, da je megla po nižinah najpogostejša jeseni in pozimi: “Takrat se v dolgih nočeh ozračje pogosto tako ohladi, da nastane megla. Nastanek megle je odvisen od reliefa, vlažnosti zraka, hitrosti vetra, lastnosti tal, onesnaženosti zraka in tako naprej.”

Po nižinah je megle največ od septembra do februarja. Ponekod v gorah pa je največ megle spomladi, so povedali na ARSO: “Takrat je ob kombinaciji sončnega vremena in hladnega zraka v višinah obilo konvekcije; kopasti oblaki zavijejo gorske vrhove v meglo.”

Kakšne so najhladnejše noči?

Na ARSO so razložili: “Ob nastanku megle se pri pretvorbi vodne pare v vodne kapljice sprošča toplota, zato se takrat ozračje nekoliko ogreje, debelejša plast megle pa ščiti tla in zrak nad njim pred nadaljnjim ohlajanjem (zato so najhladnejše noči praviloma brez megle ali le z nekajurno jutranjo meglo).”

Megla zaradi zmanjšane vidnosti povzroča težave v prometu, pomembno pa vpliva tudi na osončenost, temperaturo in onesnažnost zraka.

Dodali so, da pozno jeseni in v začetku zime megla po nižinah včasih traja ves dan ali več dni zapored: “To pomeni zmanjšano osončenost, hladnejše popoldneve in onemogočeno izmenjavo zraka z nekaj sto metrov višeležečo zračno maso. Slednje v mestih pripelje do povečane onesnaženosti zraka, a je tu treba dodati, da lahko odsotnost megle v nekaterih primerih še poslabša onesnažnost (kadar je jezero hladnega zraka zelo plitvo in je vse onesnaženje ujeto v nekaj deset metrov debelo plast nad površjem).”