Ob vse hujših napetostih na Korejskem polotoku so se zdaj začeli skupni enajstdnevni vojaški manevri Južne Koreje in ZDA, največji po letu 2017. Uradnih informacij o njihovem točnem obsegu ni, najbrž pa na njih sodeluje več deset tisoč vojakov, bojna letala, vojaške ladje in tanki. Sicer je v Južni Koreji stalno nameščenih 28.500 ameriških vojakov.
V prejšnjih letih so ZDA in Južna Koreja večkrat zmanjšale obseg manevrov ali jih celo odpovedale, da bi dale več možnosti diplomaciji. Poleti 2018 se jim je odpovedal tedanji predsednik ZDA Donald Trump, rekoč, da so »preveč provokativni«. V resnici se je po srečanju med njim in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom v Singapurju zdelo, da obstaja možnost za dogovor o odpravi jedrskega orožja na Korejskem polotoku. Vendar preboja na diplomatskem parketu potem ni bilo, saj je bilo njuno tretje srečanje februarja 2019 v Vietnamu povsem ponesrečeno. Manevrov sicer ni bilo niti poleti 2019, ko upanje v dogovor s Pjongjangom še ni povsem zamrlo, nato pa so prišle pandemija in z njo vaje v omejenem obsegu. Novi južnokorejski predsednik Yoon Suk Yeol, ki je od predhodnika bolj nepopustljiv do Pjongjanga, pa si je močno prizadeval za obnovitev teh skupnih manevrov.
Še nikoli toliko raket
Vaje bodo trajale do 1. septembra, pri čemer gre za računalniške simulacije, skupne vaje na terenu in vaje južnokorejske civilne zaščite, ki se bo preizkusila tudi v odzivu na bombardiranje jedrske elektrarne. Manevri so namenjeni urjenju v boju proti novemu konvencionalnemu orožju, ki ga je Severna Koreja razvila v zadnjih letih in s katerim bi lahko porušila Seul, ki leži blizu meje.
Spet se pričakuje ostre odzive iz Pjongjanga, ki takšne manevre razlaga kot priprave za napad nanj ali celo kot nadaljevanje korejske vojne (1950–1953). Kim je že obtožil ZDA in Južno Korejo, da so polotok znova potisnile na »rob vojne«. Obstaja resna bojazen, da bo na vaje odgovoril s sedmim jedrskim poizkusom ali z incidenti na meji.
Napetosti so že tako vse letošnje leto močno zaostrene. Julija je Kim izjavil, da bo v primeru vojaškega obračuna z ZDA in z Južno Korejo njegova država uporabila jedrsko orožje. V začetku avgusta je Pjongjang zagrozil s »smrtonosnimi represalijami« proti Južni Koreji, ker naj bi bila kriva za širjenje covida-19 v Severni Koreji. Predvsem pa ni Severna Koreja nikoli v enem letu testirala toliko izstrelkov kot letos, tudi medcelinsko balistično raketo, ki lahko doseže ZDA. Vsi ti izstrelki lahko nosijo jedrske glave in so vse natančnejši.