V SLOVENIJI OKOLI 950 OSEB S HIVOM

Če imate te bolezenske znake, pokličite zdravnika, lahko je virus hiv

Kljub nekaterim pozitivnim spremembam je stigma zaradi okužbe s hivom v Sloveniji še vedno prisotna. Bolniki zaradi svojega statusa pogosto dlje časa čakajo na zdravstveno obravnavo, kar je zdravstveno neutemeljeno.
Fotografija: Dr. Janez Tomažič. FOTO: Voranc Vogel, Delo
Odpri galerijo
Dr. Janez Tomažič. FOTO: Voranc Vogel, Delo

Na prvi decembrski dan, ko obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, smo se pogovarjali z dr. Janezom Tomažičem s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC. Tomažič velja za prvo ime na področju zdravljenja okužb z virusom človeške imunske pomanjkljivosti (hiv) oziroma aidsa na Slovenskem. Skoraj vse osebe s hivom v Sloveniji se zdravijo, kar pomeni, da imajo nezaznaven virus in ne morejo okužiti nikogar, je med drugim poudaril infektolog Tomažič.

Koliko ljudi v Sloveniji živi z virusom hiv?

Z virusom hiv živi pri nas 850 oseb, ki jih poznamo, so pod našo kontrolo in jih spremljamo. In verjetno še okrog 100, za katere ne vemo, ampak predvidevamo, da so glede na vsakoletno pojavnost, vsakoletne diagnoze, smrti … Ocenjujemo,  da poznamo okrog 90 odstotkov vseh okuženih v Sloveniji.

Koliko ljudi s hivom na novo odkrijete vsako leto?

V zadnjem obdobju vsako leto odkrijemo okrog 40 oseb. Leta 2016 je bila kulminacija, ko smo jih imeli 60 na novo odkritih s hivom in aidsom. Najnižja v zadnjih 15 letih je bila v začetnem letu covida 19 leta 2020. Takrat jih je bilo 27, naslednje leto 32, letos pa kaže, da jih bomo imeli blizu 60.

Zakaj takšen poskok v letošnjem letu? Je razlog za preplah?

Bi rekel, da je za to krivo pocovidno obdobje, živahnejši stiki in slabše testiranje leta 2020. Povečalo se je število domačih in tujih oseb z virusom hiv. V letošnjem letu smo odkrili 38 državljanov Slovenije in 16 tujcev. Opažamo tudi, da je bil največji porast v zadnjih 10 letih tudi pri tujcih, ki jih je vse več. Predvidevali so, da ko se je začela vojna v Ukrajini, da jih bo k nam prišlo med 50 in 100 okuženih glede na prevalenco v Ukrajini in napovedi, koliko ljudi bo iz Ukrajine prišlo. Vendar jih je od teh letošnjih 16 tujcev s hivom 'le' 10 iz Ukrajine. Malo več je žensk kot moških. Preostali tujci prihajajo še vedno največ iz držav bivše Jugoslavije – trije iz BiH,  dva iz Srbije in še iz Indije, Indonezije, Burundija, Kameruna …Imamo pester nacionalni izbor.

So tujci v azilnem domu upravičeni do pregledov za hiv?

Seveda, upravičeni so do nadzora, laboratorija, pregleda  in zdravil. Vse je urejeno in stroške pokrije ministrstvo za zdravje.

Se je v zadnjih 30 letih stopnja okužbe in struktura oseb s HIV spreminjala? Kje so razlogi za to?

Lahko bi rekel, da smo v Sloveniji srečneži glede števila okužb na 100.000 prebivalcev. Lani smo imeli 1,6 na 100.000 prebivalcev, kar je trikrat manj od evropskega povprečja. V Ukrajini je ta številka blizu 40 na 100.000, v Rusiji 70 na 100.000. Če bomo letos imeli 3 na 100.000 je to še vedno izjemno nizka številka. Običajno je dva na 100.000. Skratka ne vidim bistvenih sprememb v številu in ni ničesar skrb vzbujajočega. Tudi letošnje višje številke so predvsem na račun pocovidnega obdobja in večjega števila tujcev pri nas.

Smo se pa leta 2016 ustrašili, da bo šla epidemija gor, ko se je pojavil 'kemseks', različne aplikacije na telefonih, spletna druženja … Mislili smo, da se bo virus nenadzorovano širil, a se je k sreči vse umirilo.  Struktura ljudi ostaja podobna –  najpogosteje so to moški, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), nekoliko večja je heteroseksualna skupina, malo več je žensk in malo več neopredeljenih, ampak ti običajno sodijo v MSM. Lahko rečem, da se struktura ni bistveno spremenila. Lani smo imeli štiri hiv pozitivne osebe, ki so si vbrizgavale drogo, in smo se prestrašili. Takrat smo naredili akcijo, testirali vse odvisnike na tistem območju in izkazalo se je, da je k sreči šlo le za posamezne primere.

Kje se bolniki najpogosteje okužijo – doma ali v tujini?

Doma.

Omenili ste nekaj dosežkov na področju preprečevanja širjenja hiva. Kakšni so dosežki v letošnjem in lanskem letu?

Presejalno testiramo nosečnice na hiv, uvedli smo preventivno metodo PrEP (predekspozicijska profilaksa oziroma zaščitno zdravljenje pred izpostavitvijo), imamo centre za vključevanje in spremljanje takih oseb, v Ljubljani ga obiskuje 150 ljudi, v Mariboru 50. Ker opažamo, da je v MSM-skupini velik poskok okužbe s hepatitisom A, ki se je naprej širil med MSM, nato pa je zašel tudi v heteroseksualno skupino (okoli 50 na novo okuženih ljudi s hepatitisom A imamo), še kako svetujemo cepljenje. Večji porast je tudi opičjih koz, okoli 50 primerov, v glavnem v skupini MSM. Sprememba je tudi na področju krvodajalstva, da so lahko krvodajalci tudi MSM-skupine. Odločili smo se, da je kriterij predvsem tvegano obnašanje, da če si imel tvegano spolno vedenje, ne smeš biti krvodajalec, kar pa ni nujno, da je le v skupini MSM.  

Postaja skupina MSM z leti vse večja?

Ne bi rekel. Približno enaka je, samo sodobno in liberalnejše življenje jih razkrije nekaj več. Če pogledate na vzhod, jih tam uradna statistika sploh ne zazna, kot da jih ni, in to je povezano s številnimi tabuji, stigmo, diskriminacijo, kar vse zelo slabo vpliva na pojavnost, preventivo in zdravljenje oseb, ki živijo s hivom.

Koliko različnih zdravil imamo v Sloveniji?

V Sloveniji imamo vsa zdravila, ki so v tujini, razen dolgo delujoča, ki jih v razvitem svetu že imajo, pri nas pa žal še ne. Gre za zdravilo, ki ga damo pacientu intramuskularno (v mišico) vsaka dva meseca. Mnogi pri nas bi si želeli imeti to zdravilo v zameno za to, ki ga imajo sedaj, ko morajo vsak dan vse življenje vzeti eno tabletko.

Kolikšna je cena tega zdravila, ki ga imamo v Sloveniji?

Okoli 600 evrov na mesec.

Ali današnja zdravila preprečujejo prenos virusa na druge osebe, s tem pa ne ogrožajo svoje okolice?

Če osebo učinkovito zdravimo in ima nezaznaven virus v krvi, taka oseba ne prenaša virusa na druge osebe, niti pri analnih spolnih odnosih. Te osebe nikogar ne ogrožajo. To ne vedo niti nekateri zobozdravniki, ki takšne osebe uvrščajo zadnje na svoj dnevni seznam. To ni potrebno. Veljajo pa splošni previdnostni ukrepi v zdravstvu, ki nas ščitijo tudi pred hivom, ker nas bolj ogroža oseba, za katero ne vemo, da ima hiv. Ena oseba, ki ima hiv in se ne zdravi, ima v sebi več virusa kot vse osebe skupaj, ki jih zdravimo, torej vseh 850 oseb s hivom skupaj.

Kakšni so običajni bolezenski znaki?

Naprej je treba vedeti, da če se tvegano obnašaš, obvezno svetujemo obisk pri zdravniku. Testirnih anonimnih mest je ogromno. Če po približno treh tednih od okužbe dobiš virusno-respiratorno bolezen – vročino, bolečine v žrelu, otečene bezgavke, slabo počutje, kakšen izpuščaj, običajno na trupu, pojdi k zdravniku. Če imaš pasovec (herpes zoster), bel jezik zaradi gliv, kot je denimo kandida, če imaš ponavljajoče se respiratorne infekcije, če se slabo počutiš in imaš vročino, pa ne veš,zakaj, pojdi k zdravniku. Če se pri laboratorijski analizi pokaže, da imaš znižane trombocite v krvi, znižane levkocite, diseborejo obraza in nisi v puberteti, če imaš spolno prenosljivo drugo okužbo ... Vse to so lahko znaki, da imaš hiv, plus to, da si se tvegano obnašal.

Pri aidsu so že kompleksnejši klinični zapleti – obojestranska pljučnico, glive v požiralniku, rak materničnega vratu, rak anusa, limfomi … To so že taki bolezenski znaki, da osebo pripeljejo do zdravnika, ki mora pomisliti na okužbo s hivom, a se še vedno zgodi, da ne.

Menite, da osebni zdravniki dovolj hitro prepoznajo osebn s hivom ali ne?

Ne, čeprav jih izobražujemo. Problem je telemedicina, »ki zdravi na daljavo« prek telefona ali e-pošte, pacienta pa včasih niti ne pogledajo. Nedavno smo sprejeli žensko blizu 40 let, ki je imela glive v požiralniku, pa osebni zdravnik niti internist nista pomislila na hiv. Hitro je hujšala, bila vsa slaba, vročino je imela, covidni test pa kar štiri mesece pozitiven. Pri zdravi osebi se to ne bi zgodilo, kar bi zdravniki morali pomisliti, da je nekaj v ozadju. Pa npr. moški, pri katerem so »ugotovili na daljavo«, da ima verjetno sifilis, ko pa je prišel k nam, smo že na vratih videli, da ima hepatitis, ker je bil ves rumen. Izkazalo se je, da je imel hepatitis A. Če bi osebni zdravnik sprejel pacienta, bi že v čakalnici videli, da ima zlatenico. Zdravljenje po telefonu se po mojem mnenju ne obnese.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije