Deželna banka Slovenije je s svojimi predhodnicami že več kot 150 let vpeta v agroživilski trg in ima podporo potrebam kmetov in zadrug že v svojem DNK. Pred slabima dvema mesecema je na položaj predsednika uprave banke prišel Jure Kvaternik, ki v kmetijski panogi vidi velik potencial.
»Slovensko kmetijstvo je speči velikan. Njegov potencial je izjemen, izboljšave pa so mogoče še prav na vseh področjih,« je prepričan Kvaternik. »Vedno znova srečujem izjemne zgodbe z družinskih kmetij, kjer izdelujejo visokokakovostne izdelke, ki pa žal niso dovolj vidni. Poskrbeti je treba, da pridejo do kupcev, saj je po mojem prepričanju med temi dovolj zanimanja. Kupci cenimo dobro lokalno pridelano hrano in smo zanjo pripravljeni tudi več plačati.«
Na kongresu Zadružne zveze Slovenije ste dejali, da se kmetijska gospodarstva in zadruge preprosto ne cenijo dovolj.
Po mojem opažanju se podcenjujejo. Njihova preobrazba, ki je nujna, saj je trg neizprosen, bi lahko potekala hitreje, če bi medse sprejeli mlade strokovnjake, ki so zrasli z digitalizacijo in poznajo sodobne poslovne prijeme. Mladi hočejo delati v kmetijstvu. Imajo namreč podobne vrednote, kot jih gojijo zadruge. Mladi so lačni dela, ki osmišlja njihovo življenje. Verjamejo v to panogo, saj je odločilnega pomena tako za zdravje družbe kot njen obstoj. Mladi so pripravljeni sodelovati in so solidarni drug do drugega.
Lani so kmetijska gospodarstva izpeljala za 250 milijonov evrov naložb. Bi jih lahko bilo še več?
Naložbe je treba spodbujati, ker zagotavljajo večjo učinkovitost, višjo dodano vrednost. A vsak dan opažamo, da kmetje nimajo dovolj ekonomskih znanj in da se povsod ne zavedajo, da je kmetija oziroma zadruga pravzaprav podjetje. Banka lahko podpre načrtovano naložbo samo, če poslovni model zagotavlja povrnitev bančnega vložka. Če poslovni model ni vzdržen ali celo ni razumevanja osnovnih zahtev, banka podpore ne more zagotoviti. Krvna slika, kako kmetija ali zadruga posluje, mora biti povsem jasna.
Kako vaši svetovalci prepoznavajo potrebe sodobnih kmetijcev in živilcev? Koliko so lahko na terenu oziroma kdaj so predvsem na terenu?
Potrebe kmetovalcev prepoznamo prav s tem, ko smo ponudbo financiranja oblikovali glede na njihove potrebe skozi različne letne čase, saj imajo v vsakem druga kmetijska opravila, med letnimi časi se spreminjajo tudi njihove finančne potrebe. Svetovalci gredo na teren vedno, ko je to potrebno. Če lahko z osebnim obiskom stranki olajšamo njena vsakdanja opravila, to seveda storimo z veseljem.
Česa je kmetovalce in živilce ponavadi najbolj strah in kaj jim svetujete?
Kmetovalci ponavadi niso vajeni papirnega poslovanja, zato jim zbiranje dokumentacije pomeni pravi izziv. A banke dokumentacijo moramo dobiti, zato se temu ne more izogniti nihče. Svoje stranke usmerjamo tudi na zunanje institucije, če je to potrebno, in naredimo vse, da jim zbiranje zahtevane dokumentacije olajšamo.
Kako podprete kmetovalca pri več sto tisoč evrov vrednem ali celo milijonskem investicijskem projektu?
Najprej s tem, ko smo tam, kadar nas potrebuje. Nato s tem, da najdemo tisto pravo obliko financiranja, ki mu bo omogočila dodano vrednost pri razvoju kmetije. Ob tem prilagodimo način plačevanja njegovi dejavnosti, kar pomeni, da mu tudi ta del olajšamo glede na njegova sezonska opravila na kmetiji, in s primerno ročnostjo posojila.
Katere oblike bančne podpore kmetovalci največ uporabljajo in katere so najbolj aktualne, najbolj sveže?
Kmetovalci uporabljajo predvsem namenska posojila za izpeljavo investicije na kmetijah z dobo do 20 let. Več je tudi povpraševanja po posojilih na podlagi nepovratnih sredstev za nadgradnjo osnovnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Gre za posojila za namene iz izdane odločbe o nepovratnih sredstvih. Z dodatnimi posojili se pod določenimi pogoji lahko naložba financira v celoti, torej v stoodstotni vrednosti.
Obrestne mere so se dvignile. Kakšne spremembe je to prineslo v vašo ponudbo za kmetovalce?
V naši ponudbi je poleg variabilne tudi fiksna obrestna mera z odplačevanjem do deset let. Stranke si lahko izberejo eno ali drugo možnost. Banka ima atraktivno ponudbo s fiksnimi obrestnimi merami in z vsako stranko skupaj poiščemo najprimernejšo vrsto financiranja. Nihanja obrestnih mer so stalnica. Stranka lahko v celotnem obdobju trajanja posojila spremeni obrestno mero iz fiksne v variabilno in nasprotno.
Kako se pri uporabi bančnih podpornih mehanizmov razlikuje mlad kmet od starega?
Mladi prevzemniki na kmetijah posodabljajo kmetijsko mehanizacijo, povečujejo staleže živali, se izobražujejo, razmišljajo podjetno, kar pomeni tudi, da pripravljajo poslovne načrte, uvajajo dopolnilne dejavnosti, kot je predelava surovin, razvijajo nove inovativne izdelke. Tako ustvarjajo nova »delovna mesta na podeželju«.
Razlika je tudi v uporabi bančnih storitev. Mladi seveda uporabljajo sodobne bančne poti, medtem ko so njihovi starši ali stari starši večinoma bolj konservativni in takšno je tudi njihovo bančno poslovanje. Naša banka je znana po tem, da imajo naše stranke še vedno lahko samo hranilne knjižice, kar je velika prednost. Imamo pa tudi vse digitalne kanale, ki jih danes potrebuje kmetijstvo.
Za mlade prevzemnike kmetij imamo pripravljen paket ugodnosti, vezanih na osebni račun in račun za dejavnost, torej brezplačne storitve za določeno obdobje, pa tudi ugodnosti, vezane na financiranje, kot so ugodnejše kreditne obrestne mere ali ugodnejša sklenitev lizinških poslov. Tako jim lahko olajšamo začetno obdobje prevzema kmetije in se lahko lažje posvetijo svoji osnovi dejavnosti.
Ali lahko poudarite večji projekt, na katerega ste v DBS zelo ponosni?
V Spodnji Savinjski dolini se je junija 2021 končala prva faza posodobitve namakalnih sistemov. Skupna površina vseh namakalnih sistemov je 931 hektarjev, skupnih uporabnikov pa je kar 298. Lokalnim društvom, ki sistem upravljajo in so nosilci tega projekta, je v tem letu uspelo pridobiti sredstva na razpisu pri agenciji za kmetijski trg, Deželna banka pa je ta kompleksni projekt sofinancirala. Projekt je bil tudi z vidika tveganja za banko precejšen izziv, a se je na koncu sodelovanje izkazalo za izredno uspešno in pomembno za dolgoročni razvoj lokalnega kmetijstva.
Največji uporabniki namakalnega sistema so pokazali izredno solidarnost in so kot poroki, brez izjeme, pristopili k financiranju. Bilo jih je 32, zato je bil sočasen podpis bančnih listin kar izziv. Skupaj smo se dobili kar v lokalnem zadružnem domu, podpisovanje pa je potekalo ob res dobrem razpoloženju in pozitivni energiji. To je dalo projektu, ki se v drugi fazi uspešno nadaljuje tudi letos, poseben pečat.
