Slovenski premier, ki se mudi na delovnem obisku v Bruslju, se je v sredo najprej srečal s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom. Na delovni večerji sta govorila o ključnih dosjejih do konca slovenskega predsedovanja Svetu EU, o tem pa je govoril tudi z Reyndersom. Ali sta govorila tudi o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji, sicer ni znano. Slovenija je edina sodelujoča članica, ki še ni imenovala svojih delegiranih tožilcev v okviru evropskega javnega tožilstva (EPPO). K temu je večkrat pozval tudi Reynders, ki je pri tem opozoril na možnost ukrepanja komisije v primeru nespoštovanja uredbe o EPPO. Najverjetnejša možnost ukrepanja proti Sloveniji je sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki se lahko konča na sodišču EU.
V Bruslju je sicer slišati, da naj bi evropska komisija v kratkem poslala pisma več članicam na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Med članicami, ki se najpogosteje omenjata, sta Madžarska in Poljska, po nekaterih neuradnih pričakovanjih pa bi ga lahko prejela tudi Slovenija. Janša je sicer minuli teden v Bruslju, kjer se je udeležil srečanja voditeljev EU, na vprašanje, ali bo to pismo dobila tudi Slovenija, odgovoril: »Ne vem, zakaj bi Slovenija dobila tak poziv.«
Minister za kulturo Vasko Simoniti pa je v odgovoru na pismo podpredsednice evropske komisije Vere Jourove v povezavi s položajem STA zapisal, da dejstvo, da je država po zakonu dolžna plačevati STA, ni sporno. Kot navaja, se vlada s tem strinja, a mora biti financiranje transparentno, javna služba pa opravljena po zakonu in brezplačna.
Simoniti je v odgovoru z datumom 4. oktober, ki ga je videla STA, v povezavi z odločbo vrhovnega sodišča najprej zapisal, da ugotavlja, da je bila Jourova o njeni vsebini pomanjkljivo obveščena. »Dejstvo, da je država po zakonu dolžna plačevati javno agencijo, ni sporno in ni bistvo sodbe. Vlada se s tem strinja, hkrati pa že ves čas zastopa stališče, da mora biti financiranje transparentno, javna služba pa opravljena tako, kot jo definira zakon. Predvsem pa brezplačna, kar je tudi opredeljeno v zakonu,« piše v pismu.
»Komunikacija in pogajanja med STA in Ukomom tečejo neprenehoma,« je nadaljeval. »Vlada je zavezana vladavini prava in svobodi medijev. Skozi pandemijo covida-19 je bilo zgledno poskrbljeno za medije – vlada se je s protikoronskimi paketi finančnih pomoči z vsemi napori zavzemala, da svojih vrat ne bi zaprl prav noben medij,« je pismo zaključil Simoniti.
