Članice EU zaenkrat brez stališča o podaljšanju uporabe glifosata

Spomnimo, raziskovalna skupina Svetovne zdravstvene organizacije za raka je leta 2015 sklenila, da je glifosat verjetno rakotvoren, zaradi česar je EU leta 2017 dovolila uporabo le za pet in ne 15 let. Herbicid glifosat ne povzroča raka pri ljudeh, pa je lani sklenila Evropska agencija za kemikalije (ECHA). Odbor agencije za oceno tveganja je ugotovil, da "razpoložljivi znanstveni dokazi ne izpolnjujejo meril za klasifikacijo glifosata kot toksičnega za specifične organe ali kot rakotvorno, mutageno oziroma reprotoksično snov."

Predlog komisije, da se dovoljenje za prodajo glifosata v EU podaljša do konca leta 2033, na današnjem glasovanju držav članic ni prejel kvalificirane večine, kar pomeni podporo najmanj 15 od 27 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU. Prav tako ni kvalificirana večina članic glasovala proti predlogu.

Tako bodo članice predvidoma v prvi polovici novembra odločale znova. Pravila bodo podobna kot danes. Če bo kvalificirana večina podprla predlog, ga bo lahko komisija sprejela, če bo toliko članic proti, pa ga ne sme. Če bodo znova brez stališča, pa bo lahko Evropska komisija sama sprejela končno odločitev.

Slovenija se zavzema za prepoved uporabe glifosata

Kako je glasovala Slovenija, ni znano. So pa sporočili, da se Slovenija zavzema za prepoved uporabe glifosata. Kot so sporočili, se Vlada RS zavzema za prepoved uporabe glifosata na vseh nekmetijskih površinah; pri uporabi glifosata za namene kmetijske proizvodnje, pa se njegova uporaba omeji v največji možni meri. Uporaba se dovoli samo tam, kjer ni na razpolago ustreznih alternativnih metod. Predlog Komisije daje možnost, da države članice uporabo na domačih tleh regulirajo same, kar bo Slovenija tudi naredila. Ker gre predlog Komisije v smeri stališča Vlade RS, je Slovenija predlog Komisije podprla.

Bruselj je predlog, da se dovoljenje za prodajo glifosata v EU podaljša do konca leta 2033, podal pretekli mesec. Pri tem je opredelil več pogojev oziroma ukrepov ob uporabi tega fitofarmacevtskega sredstva.

Članice poziva, naj pri izdajanju dovoljenj za prodajo teh sredstev posebno pozornost posvetijo zaščiti rastlinojedih sesalcev in podzemnih voda, pa tudi varnosti potrošnikov.

Kot zagotavljajo na komisiji, so s tem odgovorili na odprta vprašanja, ki jih je zaradi pomanjkanja podatkov v oceni tveganja izpostavila Evropska agencija za varnost hrane (Efsa). Ta sicer ni prepoznala kritičnih področij, ki bi bila lahko razlog za skrb glede učinkov glifosata za zdravje ljudi in živali ter za okolje.

Efsa in tudi Evropska agencija za kemikalije prav tako v analizah, izvedenih v zadnjih letih, nista potrdili neposredne povezave med uporabo glifosata in povečanim tveganjem za raka.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so ta teden zapisali, da se strinjajo z ocenami agencij EU.

Mednarodna agencija za raziskave raka je sicer glifosat razvrstila med snovi, ki so za ljudi verjetno rakotvorne, opozorila o njegovi rakotvornosti pa prihajajo tudi od drugih neodvisnih znanstvenikov.

Posamezne članice lahko kljub dovoljenju za prodajo aktivne snovi na ravni EU na nacionalni ravni prepovedo uporabo proizvodov, ki jo vsebujejo.

V Sloveniji je od oktobra 2019 prepovedana uporaba vseh herbicidov, tudi tistih, ki vsebujejo glifosat, na vseh javnih površinah, vključno z golf igrišči in športnimi igrišči. Od decembra lani je sicer znova dovoljena uporaba nekaterih pesticidov, ki sicer ne smejo vsebovati glifosata, na železniških površinah in na srednjem ločilnem pasu oziroma bankinah avtoceste ali hitre ceste.

Kmetijske organizacije podpirajo podaljšanje dovoljenja za glifosat

 Slovenske kmetijske organizacije so se pred odločanjem članic EU v skupni izjavi zavzele za podaljšanje dovoljenja za prodajo herbicida glifosat v uniji. Kot so zapisale, so strokovne institucije EU na podlagi znanstvenih dejstev temu že prižgale zeleno luč, za glifosat pa trenutno niti ni na voljo ustreznih alternativ.