Opozicija

Izrekli so se proti obveznem cepljenju, ko vlada nezaupanje in je prisoten strah

J.P./STA
30. 12. 2021, 06.22
Posodobljeno: 30. 12. 2021, 06.33
Deli članek:

Med drugim so večinoma proti uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19, pri tem pa kot razloge navajajo predvsem veliko nezaupanje do pristojnih in dezinformacije, ki sprožajo strah pri nekaterih ljudeh.

Bobo
Ob koncu leta so o aktualnih vprašanjih v pogovoru za Televizijo Slovenija spregovorili predstavniki šestih parlamentarnih strank.

Na pogovoru z opozicijo so sodelovali prvak LMŠ Marjan Šarec, podpredsednica SD Andreja Katič, koordinator Levice Luka Mesec, predsednica SAB Alenka Bratušek, predsednik DeSUS Ljubo Jasnič in prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.

Proti obveznemu cepljenju proti covidu-19 so se v razpravi izrekli Šarec, Jasnič, Mesec, Bratuškova in Jelinčič, naklonjena mu ni niti Katičeva, a bi v tem primeru poslušala stroko, če bi se okoli tega poenotila. So se pa zavzeli za več testiranja in odgovornega druženja, Jelinčič pa se je zavzel tudi za širjenje izbire cepiv, tudi na rusko cepivo Sputnik.

Ko gre za boj z epidemijo covida-19, je Katičeva poudarila predvsem, da bi ga bilo treba depolitizirati in dati večji pomen stroki. Predvsem pa voditi z zgledom. To je poudaril tudi Šarec, ki je ocenil, da bi komuniciranje moralo potekati po eni liniji, politika pa bi se morala umakniti stroki.

Bratuškova je opozorila, da je vlada glede na ugotovitve ustavnega sodišča ukrepe sprejemala brez zakonske podlage, kritična pa je tudi do načina komuniciranja. "Ljudi je treba pozivati, prositi, ne pa jim vsakodnevno groziti," je ocenila.

Da je treba najprej umiriti situacijo v državi, je poudaril Mesec. "To je prva naloga, ki jo bomo naredili po volitvah, takoj bomo vzpostavili nazaj neodvisne medije, stroko, ki bo upravljala s krizo brez pretiranega vpletanja politike, takoj bomo poskušali sanirati desant na policijo in na sodstvo, ki se je zgodil. Skratka bistveno je, da se v Sloveniji ustvari pozitivna atmosfera," je dodal.

Jasnič je priznal, da imajo stranka in poslanci različna stališča, a dodal, da so proti tistim ukrepom, ki niso ukrepi proti covidu-19, pri čemer je tudi on omenil posege v policijo. Izpostavil je, da bi verjetno morali demokratične vrednote in zaupanje postaviti v prvo vrsto.

Jelinčič je ocenil, da vlada, ko gre za koronske ukrepe, deluje dobro, misli pa, da bi morali najprej preprečiti dezinformacije, ki se jih namerno širi med ljudmi.

Ko gre za blaženje posledic krize, so večinoma ocenili, da so mnogi imeli pozitivne učinke, a so hkrati opozorili na veliko zadolževanje.

Jelinčič ocenjuje, da so šli vladni ukrepi v pravo smer. "Sicer smo po mojem mnenju malo preveč denarja razdelili kar tako," je dodal in ocenil, da je šlo za izgubo "kakšne milijarde, mogoče še kaj več". Tudi Bratuškova je dejala, je bil denar, ki je bil dejansko porabljen za blaženje krize, upravičeno porabljen, a je bilo veliko tudi predvolilnih bonbončkov, od katerih država ne bo imela nič. Opozorila je na visoko zadolženost in umanjkanje resnih strukturnih reform.

Šarec je opozoril, da se bo s posledicami odločitev te vlade morala ukvarjati prihodnja. Podobno je ocenila Katičeva, ki je vesela tudi zmanjševanja brezposelnosti, a je hkrati opozorila na rast cen energentov, kar pomeni, da imajo dobrobit od tega dobrega gospodarskega stanja samo najbogatejši.

Tudi Mesec je izpostavil, da tudi v zadnjem koronskem paketu niso dobili vsi, pri tem je naštel študente, ljudi na socialnih pomočeh, delno zaposlene invalide, in upokojence nad 700 evri mesečne pokojnin. Tudi sam se strinja, da se med krizo absolutno ne varčuje, država mora takrat pomagati ljudem in gospodarstvu, a mora to početi na pameten način, česar pa ta vlada ne počne.

Jasnič pa je ob tem, kar je bilo namenjenega upokojencem, kot problematično izpostavil, da "dajemo stalno neke intervencije, neke malenkosti (...) ne gremo pa v neko reformo, da bi rekli, vsak upokojenec mora imeti minimalno toliko in toliko." Med upokojenci so še vedno veliki socialni reveži, je opozoril.

Komentirali so tudi predsedovanje Slovenije Svetu EU in pohvale, izrečene ob sklepnem delu. Slednje nekateri pripisujejo kurtoaznosti in diplomatskem jeziku. Ob tem pa kot črno piko izpostavili resolucijo Evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji.

Jelinčič pa je na predsedovanje ponosen in ocenjuje, da je bilo doseženih kar nekaj prebojev.