Poslanci sprejeli pravno podlago za prenos DUTB na SDH

Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki je opredelil delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), predvideva, da bo DUTB vsaj konec leta 2022 prenehala obstajati, premoženje ter pravice in obveznosti pa se bodo prenesle na Slovenski državni holding (SDH). Novela zakona o SDH za to ureja pravne podlage.

Z novelo se bo pod okrilje SDH v neposredno last države prenesel tudi kapitalski delež Elesa v družbi Talum, v sistem korporativnega upravljanja SDH pa se bo vrnilo še upravljanje družb DRI in Slovenski državni gozdovi. Medtem pa pod SDH ne bosta prešli družba 2TDK in Kobilarna Lipica, ki bosta ostali pod upravljanjem vlade.

Ker je dejavnost v Kobilarni prepletena in ima izreden pomen za razvoj turizma, vzrejo lipicancev in jahalnega športa, bo gospodarsko ministrstvo naprej opravilo temeljito analizo zakona o Kobilarni Lipica in v sodelovanju z vsemi deležniki pripravilo prenovo tega zakona, so napovedali v razpravi v državnem zboru.

Novela zakona o SDH prinaša tudi bolj transparentno upravljanje podjetij v državni lasti v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi korporativnega upravljanja, bolj jasno opredeljuje kadrovanje v organe nadzora družb v upravljanju SDH ter dopolnjuje določbe o skladnosti poslovanja, integriteti in transparentnosti.

Vlada se je ob tem zavezala, da bo v šestih mesecih od uveljavitve zakona v DZ poslala predlog prenovljene strategije upravljanja državnih naložb. V razpravi o predlogu novele so namreč v DZ opozarjali, da je strategija zastarela in da ni bil dopolnjena od sprejema pred sedmimi leti.

'Bolj transparentno opravljanje podjetij'

Za zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) se je v osemletni praksi izkazalo, da je treba določene določbe okrepiti in dopolniti, poleg tega je zaradi prenehanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ob koncu tega leta treba omogočiti gospodaren prenos njenega premoženja, je na današnji seji DZ povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Novela po njegovih navedbah uveljavlja bolj transparentno upravljanje podjetij v državni lasti v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi korporativnega upravljanja, bolj jasno opredeljuje kadrovanje v organe nadzora družb v upravljanju SDH ter dopolnjuje določbe o skladnosti poslovanja, integriteti in transparentnosti. SDH po njej ostaja aktivni upravljavec v naložbah, ki bi jih morali še prenesti na državo, je povzel.

Po besedah Andreje Živic predlog podpira poslanska skupina Svoboda, zanj bo glasovala tudi večina v Socialnih demokratov. Kot je povedal Soniboj Knežak, se je to zgodilo zato, "ker se je vlada zavezala, da bo v šestih mesecih od uveljavitve zakona v DZ poslala predlog prenovljene strategije upravljanja državnih naložb". V SD, Levici in NSi so pozdravili vladno odločitev, da bo vlada ostala upravljavec Kobilarne Lipica.

Ta odločitev je po navedbah Mateja T. Vatovca iz Levice korak v pravo smer. A predlog je po njihovi oceni pomanjkljiv, ker ne določa prenosa za stanovanjsko gradnjo primernih zemljišč z DUTB na stanovanjski sklad. "Medtem ko se je SDH prelevil v institucijo, ki uničuje državno premoženje, mora postati družba, ki opravlja gospodarno, socialno in okoljsko funkcijo ter omogoča soupravljanje delavcev," je poudaril.

V NSi bodo po napovedih Jerneja Vrtovca predlog podprli, ker je prav, da gre "upravljanje državnega premoženja pod eno streho". S tem se bo končala saga z DUTB in temačno obdobje s petmilijardno bančno luknjo, je spomnil. Ob tem pa je opozoril, da zgodba ni dobila pravega sodnega epiloga: "Odprto ostaja vprašanje, ali bo za to kdo odgovarjal." Prav tako je opozoril, da tudi delovanje DUTB ni bilo "takšno, kot bi moralo biti".

V SDS predlogu po besedah Janeza Magyarja ne bodo nasprotovali. Tudi sami so se v času vodenja vlade zavzemali za poenotenje upravljanja državnega premoženja in za zakon o nacionalnem demografskem skladu, na katerega bi se to premoženje preneslo, je spomnil in dodal, da koalicijska pogodba predvideva demografski sklad. "V SDS podpiramo optimizacijo upravljanja naložb države in postopen umik iz nestrateških sektorjev," je sklenil.

Pred poslanci še več odločitev

S predlogom novele zakona o trošarinah vlada želi spremeniti sistem, po katerem lahko kmetje z zamikom naslednje leto dobijo vrnjenih 70 odstotkov trošarin na dizelsko gorivo, ki ga potrebujejo za delo. Po predlogu bodo imeli kmetje, gozdarji in čebelarji, ki uporabljajo vozila za prevoz čebel, 76 odstotkov nižjo trošarino s takojšnjim učinkom, saj bodo točili gorivo, ki bo za ta namen obarvano.

Pred poslanci je med drugim še vladni predlog zakona o oprostitvi plačila nadomestila za vzdrževanje in delovanje namakalnega razvoda Vogršček za letos. Vlada ga predlaga, ker je bilo namakanje iz tega razvoda zaradi sanacijskih del in pozneje zaradi suše letos zelo oteženo oz. onemogočeno.

Poslanci bodo obravnavali tudi predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Predlog novele je na podlagi dogovora s sindikati javnega sektorja pripravila vlada. Dogovor sicer zaposlenim v javnem sektorju prinaša dvig plač, višje nadomestilo za malico, tistim na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda pa še poračun regresa za letni dopust.