Spremljanje naših finančnih transakcij je pomembno
»Za začetek se posvetimo analizi prejemkov in izdatkov. Vse si je namreč dobro beležiti, da dobimo občutek, koliko dobimo in koliko zapravimo,« je najstnikom povedal Srečko Korber, novinar Mojih financ in poznavalec bančnega sveta, in jih opozoril na težave, če ves denar, ki ga zaslužimo ali prejmemo, zapravimo. »V življenju lahko zelo hitro nastopijo nepredvideni dogodki – ti pa prinašajo stroške,« doda.
Najstniki, stari od 12 do 19 let, so se seznanili s pravili osebnih financ: »Najbolje je, da ne porabimo več, kot zaslužimo, in pri tem pazimo, kam nalagamo presežke. Beležimo prejemke in izdatke, lahko kar v beležki ali tabeli na računalniku, za mlade pa je še najbolj primerna kakšna od mobilnih aplikacij, ki se dobro obnesejo v praksi,« pojasni Korber.
Ne zapravimo celotnih prejemkov!
»Varčevanje ni samo sebi namen, saj varčujemo za zlato rezervo in ponavadi za neki cilj, kot so motor, avto, igrice, potovanje, mobilnik in podobno,« pove Korber. Sploh mladi radi varčujejo za manjše in lažje dosegljive cilje, zato smo naredili hitro anketo, Korber pa opozori, da moramo ločevati med željami in potrebami, saj si nekaterih stvari preprosto ne moremo privoščiti niti jih zares ne potrebujemo.
Privarčevana sredstva lahko izgubljajo vrednost
Najstniki so spoznali tudi pojem inflacije, ki znižuje vrednost naših prihrankov, ter bolj eksotični deflacijo in hiperinflacijo. »Sam sem doživel še čase, ko smo vse svoje tekoče prihodke morali čimprej pretopili v nemške marke, saj so šopi dinarjev, tako hitro izgubljali vrednost,« je razložil najstnikom, ki se se jim je zdelo takšno stanje kar nepredstavljivo.
Začaran krog dolgov in limitov
Marina Jozić iz EOS KSI, upravljanje terjatev, je najstnikom za začetek razložila, kje vse se lahko srečajo z besedo limit – dnevni in mesečni limit, ki ga lahko nastavimo tudi v spletni banki, ter limit v obliki posojila. »Ko odpremo bančni račun, odraslim ponavadi redni limit pripada samodejno. To je denar, ki nam ga banka lahko posodi, a ima svojo ceno – za porabljen denar z naslova limita lahko plačujemo visoke, ponavadi zakonske osemodstotne obresti,« je pojasnila in dodala, da je pomembno ločiti tudi redni in izredni limit. »Limit lahko hitro postane začaran krog, iz katerega težko pridemo ven, saj vedno plačujemo obresti na obresti!«
»Pomembno je imeti pregled nad našo boniteto!«
Na spletni zimski finančni šoli za najstnike smo se pogovarjali tudi o sistemu Sisbon, ki nam kaže našo kreditno sposobnost – poplačevanje preteklih posojil, izvršb, limitov, poroštev in podobnih poslov. »Vpogled v sistem ima le bančnik, ki z vami ureja posojilo ali drug posel, za podatke o sebi pa lahko oddate zahtevek in vam morajo te podatke posredovati,« pojasni Jozićeva. Negativni dogodki (zamude pri plačilu, neodplačevanje obrokov in podobno), zapisani v Sisbonu, torej slabo vplivajo na našo boniteto in lahko se nam zgodi, da nam ne odobrijo kakšnega posojila ali pa so stroški višji, opozori.
Zakaj sploh potrebujemo zavarovanje?
Na spletnem dogodku se nam je pridružila tudi Urška Drenovec, samostojna prevzemnica rizika iz Zavarovalnice Triglav, ki je najstnikom pojasnila, zakaj sploh potrebujemo različna zavarovanja. Po pregledu osnovnih pojmov zavarovalništva in različnih oblik zavarovanja je predstavila še daljno zgodovino začetkov zavarovanj. »Gre za koncept solidarnosti – vsi vplačujemo v 'bazen', da potem dobi denar kdo, ki denar potrebuje ob izgubi,« pojasni začetke Drenovčeva.
Mlade je tematika zelo pritegnila in so sogovornici postavili veliko vprašanj.
Med drugim jih je zanimalo, ali lahko zavarovanje tudi prekinemo in dobimo vrnjen denar. Urška Drenovec jim je razložila, da lahko določena zavarovanje tudi prekinemo pod določenimi pogoji. Pri nekaterih, kot je turistično zavarovanje, ki še ni nastopilo oziroma ga še nismo izkoristili, pa obstaja možnost vračila denarja.