Krško bi lahko postalo mestna občina, ne pa tudi Brežice in Jesenice

Predlog novele Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, s katerim bi status mestne občine dobila občina Krško, je septembra v obravnavo v DZ po skrajšanem postopku vložil poslanec SNS Dušan Šiško.

Ta predlog novele zakona je danes dobil zeleno luč odbora in gre na obravnavo v DZ, niso pa člani odbora podprli dopolnila poslanca Igorja Zorčiča (NeP), da bi enak status dobila tudi občina Brežice in poslanske skupine SAB, da bi status mestne občine dobila tudi občina Jesenice.

Poslanec Šiško je danes pojasnil, da gre za pobudo Občine Krško in s tem uresničitev želje občanov, občinskega sveta in vseh lokalnih odborov desetih političnih strank, ki so zastopane v njem. Pobudo utemeljujejo s številnimi argumenti, sam je med drugim dejal, da občina Krško izpolnjuje podobne pogoje kot nekatere druge občine, ki mestni status že imajo. Povedal je, da v občini poteka postopek združevanja naselij v močno mesto Krško.

Razloge v prid podelitvi statusa mestne občine je članom odbora predstavil tudi župan Občine Krško Miran Stanko, ki je med drugim dejal, da bo s pridružitvijo naselij mesto imelo okoli 10.000 prebivalcev, občina pa ima sicer dobrih 26.000 prebivalcev.

V prihodnje se bo po njegovih besedah glede na pretekle izkušnje iz gradnje prvega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v primeru gradnje drugega bloka NEK število prebivalcev še povečalo, prav tako število delovnih mest. Občina je že zdaj gospodarsko močna, vse bolj pa postaja energetsko središče Slovenije, je dejal Stanko. Spomnil je tudi, da Posavje nima mestne občine in si posavske občine želijo svojo pokrajino.

Državna sekretarka z Ministrstva za javno upravo Urška Ban je dejala, da vlada glede predloga novele ni sprejela mnenja, kasneje pa še pojasnila, da ji zakonodaja ne nalaga presoje izpolnjevanja pogojev.

Na zakonsko določene pogoje je opozorila predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ. Pogoji določajo, da lahko občina status mestne občine dobi, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Poudarila je, da so z zakonom določeni pogoji za DZ obvezni, in spomnila, da je DZ že pri odločanju o enakem predlogu leta 2009 ocenil, da Krško pogojev za pridobitev statusa mestne občine ne izpolnjuje.

Državni svetnik iz Posavja Srečko Ocvirk je dejal, da tudi pri ustanavljanju ostalih občin niso bili upoštevani vsi predpisani pogoji, so pa upoštevani drugi vidiki. Tako tudi sam podpira predlog, da občina Krško dobi status mestne občine.

Jani Möderndorfer (LMŠ) je izpostavil okoliščine odločanja o tem nekaj mesecev pred volitvami in menil, da ne obstajajo pravi razlogi, zakaj si želijo v Krškem dobiti status mestne občine, saj po njegovem ta ne prinese nič, česar bi se lahko veselili. Menil je, da je predlog nezakonit in če bo tudi DZ potrdil ta predlog, potem lahko še druge občine postanejo mestne občine.

Dušan Verbič (SMC) je dejal, da sta ga župan občine Krško in državni svetnik prepričala in da nima težav s tem, da se s politično odločitvijo gre naproti potrebi prebivalstva. Spomnil je, da tudi mestni občini Slovenj Gradec in Murska Sobota po podatkih za leto 2019 nista izpolnjevali enega od kriterijev za mestno občino.

Poslanec Andrej Rajh (SAB), ki podpira podelitev statusa mestne občine tudi za občino Jesenice, je menil, da če obstaja možnost, da se ljudem prisluhne, potem jim je treba prisluhniti. Poslanka Nataša Sukič (Levica) je dejala, da ne razume, zakaj bi poslanci, ki predstavljajo zakonodajno vejo oblasti, kršili zakon. Če pa se je pojavila potreba, potem naj se spremeni zakon, ki določa kriterije za podelitev statusa mestne občine, je menila.

Člani odbora so predlog novele zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij podprli s 14 glasovi za in tremi proti, sledi obravnava predloga novele zakona še v DZ. Če bo novela zakona potrjena v DZ, bo Krško 12. mestna občina v Sloveniji.