"Najnaprednejši tank na svetu" še dolgo ne bo imel priložnosti upravičiti svoje slovesa. Že lani je opozicijski Moscow Times poročal, da je bila proizvodnja T-14 Armate ponovno zaustavljena zaradi revizije več kot 100 milijard evrov vrednega državnega programa za oboroževanje. Moskovski časnik Vedemosti je takrat poročal, da je v sklopu strožjega nadzora nad sredstvi za vojsko, ki ga je ukazal Vladimir Putin, tudi zaustavitev proizvodnje tanka.
Tako kot uporaba tanka na bojišču je bila tudi informacija o (trenutnem) odstopu od serijske proizvodnje zavita v negotovost. Naposled pa je le prišla uradna potrditev. Direktor obrambnega konglomerata Rostec Sergej Čemezov je potrdil, da tanka v Ukrajini ni, še več, njegova proizvodnja je trenutno zaustavljena.
Čemezov je to odločitev pripisal previsokim stroškom tanka. Vojska raje odloča za bolj ekonomične tanke T-90M ter modernizirane različice tankov T-80 in T-72. Dejal je, da so za razvoj novejših in stroškovno učinkovitejših modelov tanka potrebna dodatna sredstva. "Po svoji funkcionalnosti Armata zagotovo presega obstoječe tanke, vendar je predrag, zato ga vojska zdaj verjetno ne bo uporabljala. Lažje jim je kupiti ali modernizirati T-90," je dejal direktor Rosteca.
Kljub temu je Čemezov potrdil, da T-14 Armata ostaja del oborožitve ruske vojske. Trenutno ni znano, koliko Armat so v Rusiji uspeli proizvesti, neuradno naj bi jih nekaj več kot 20. Po prvih napovedih bi jih morala Rusija do leta 2020 imeti na voljo kar 2300. Nato so vztrajno prestavljali roke dobave ruski vojski in nekajkrat tudi javno naznanili zaustavitev proizvodnje v podjetju Uralvagonzavod, ki je v lasti Rosteca. Prav Rostec je lani napovedal dobavo 40 Armat. Sodeč po izjavi Čemezova, cilj verjetno ni bil dosežen.
Ruski agenciji TASS in RIA Novosti sta, sklicujoč se na vire v vojski, poročali o prvih testiranjih v bojnih razmerah. Tanke, ki naj bi maja ali junija 2023 "pasivno delovali" na območju južnega poveljstva ruski sil v Ukrajini, naj bi okrepili z dodatnim oklepom. Septembra istega leta naj bi jih umaknili z bojišča. Razen pričevanja neimenovanih virov, dokumentiranih dokazov o njihovih trditvah ni.
Saga s proizvodnjo enega najnaprednejših tankov na svetu se sicer vleče že dalj časa, poleg stroškovnih preglavic – cena enote naj bi znašala med štiri in šest milijonov evrov – so tu še vprašanja glede infrastrukture za vzdrževanje operativnosti tanka v vojnih razmerah, veliko njegovih komponent je avtomatskih. Vprašljiva je tudi obstojnost motorja.
55-tonski velikan
T-14 ima sedem koles, enega več od prejšnjih tankov. 10,7 metra dolg, 3,5 metra širok in 3,3 metra visok tank tehta 55 ton. Upravlja ga tričlanska posadka, ki se nahaja v zaščitenem drobovju tanka, medtem ko kupolo upravljajo daljinsko. Šasija in kupola sta zaščiteni z reaktivnim oklepom, ki naj bi bil odporen tudi na izstrelke z osiromašenim uranom.
Njegova glavna oborožitev je 125-milimetrski gladkocevni top, oborožen pa je tudi z manjšim, 30-milimetrskim topom in dvema strojnicama. Prihodnje različice bi lahko 125-milimetrski top nadomestile s 155-milimetrskim 2A83. Pri Uralvagonzavodu trdijo, da so testi pokazali, da tank lahko učinkovito uniči cilje na razdalji do pet kilometrov, maksimalni doseg njegovih tankovskih granat pa je do 12 kilometrov.
Armata velja tudi za enega najhitrejših tankov na svetu, saj naj bi lahko dosegel maksimalno hitrost od 80 do 90 kilometrov na uro. S polnim rezervoarjem goriva ima operativni doseg 500 kilometrov, kar je nekaj kilometrov več kot T-72, ki ga ruska vojska najbolj množično uporablja v Ukrajini.
