Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal ustavne zakone in tako z vidika Moskve končal priključitev štirih ukrajinskih regij oziroma več kot sedmine ukrajinskega ozemlja Rusiji. To se je zgodilo prav v času, ko se v dveh od teh regij, Lugansku in Hersonu, ruska vojska umika pred ukrajinsko. Lokalni proruski predstavniki pravijo, da ne gre za trajni umik, ampak za prerazporejanje enot pred načrtovano protiofenzivo. V Kremlju so dejali, da med priključitvijo ozemelj in umikom ni protislovja, saj da gre za rusko ozemlje, ki ga bodo zavzeli nazaj.
Ukrajina pa trdi, da je ruska vojska prvič izdatneje napadla s tako imenovanimi samomorilskimi brezpilotnimi letalniki, ki jih je dobila od Irana, in sicer v Beli Cerkvi 80 kilometrov južno od Kijeva. Gre za letala, ki nosijo bombe s 35-kilogramsko konico in brez opozorila padejo na tarčo na tleh. Iran zanika, da bi jih dobavil Rusiji. Slednja pa opozarja Združene države, da z nadaljnjo vojaško pomočjo Ukrajini, ki predstavlja »neposredno grožnjo« Rusiji, postajajo »udeleženec v konfliktu«, kot je dejal veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov, in da to lahko prinese »najresnejše posledice«.
Evropska unija je včeraj potrdila osmi paket sankcij proti Rusiji kot odgovor na aneksijo. Med drugim je odprla pot za določitev cenovne kapice za rusko nafto. V praksi to pomeni prepoved trgovanja s to nafto, če preseže določeno ceno. EU lahko vpliva tudi na mednarodno trgovino prek zavarovanj za ladijske pošiljke nafte, saj devetdeset odstotkov teh zavarovanj sklenejo v Londonu. Pomisleke v EU imajo zlasti Grčija, ki je druga na svetu po številu ladij, Malta in Ciper.
Ruski Gazprom pa je sporočil, da bo spet začel dobavljati zemeljski plin Italiji preko Avstrije, potem ko so rešili zaplet z avstrijskim operaterjem.