dolenjska

Pomoč živinorejcem zaradi suše - KGZS: Ne gre za pomoč, ampak miloščino

11.12.2022 | 15:30 | Mojca Leskovšek Svete

Škoda na krmnih rastlinah zaradi letošnje suše je ocenjena na 89 milijonov evrov, zato je 4,5 milijona pomoči, kolikor jih namenja letos vlada živinorejcem za izpad krme zaradi suše, po oceni KGZS bistveno premalo.

Ljubljana - KGZS od vlade zahteva, da razveljavi Odlok o finančni pomoči kmetom zaradi izpada krme, ki je bil posledica letošnje suše, da živinorejskemu sektorju nameni več denarja in da se med upravičence vključi tudi perutninarje

25. novembra sta bila v Uradnem listu objavljena Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi v čebelarskem sektorju, in Odlok o finančni pomoči zaradi izpada krme leta 2022. Za prvega je predvideno 2 milijona evrov, za drugega pa 4,5 milijona, kar pa je, kot pravijo kmetje, bistveno premalo. »Ne gre za pomoč, ampak miloščino,« so ogorčeni na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Ukrep, katerega namen je omejitev gospodarske škode in zagotovitev stabilnih razmer na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo z živinorejo in ki so utrpela izpad krme zaradi suše v letu 2022, med kmeti povzroča nezadovoljstvo. »Kmetje nas kličejo, da je to sramota,« je povedal na tiskovni konferenci po sprejetju odloka o finančni pomoči kmetom zaradi izpada krme, ki je bil posledica letošnje suše, predsednik KGZS Roman Žveglič.

POMOČ NI NITI SIMBOLIČNA

Kot je po povedal Žveglič, KGZS pozdravlja namero vlade, da pomaga kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi suše, vendar meni, da mora biti ta vsaj malo učinkovita. Po njegovih navedbah uradna ocenjena škoda na krmnih rastlinah zaradi suše znaša 89 milijonov evrov, zato po odloku v letošnjem letu dodeljena pomoč v višini 4,5 milijona evrov ni niti simbolična. Za primer je navedel kmeta, ki ima 30 hektarjev travnikov, redi 30 krav molznic in 30 glav mlade govedi, stopnja poškodovanosti njegovega travinja zaradi suše pa je po uradnih ocenah od 30- do 50-odst. Kmet je moral za krmo za preživetje živine odšteti dodatnih 17 tisoč evrov, po vladnem odloku pa bo dobil 570 evrov pomoči, kar je samo 3,3 odst. njegovih stroškov. Poleg tega, kot je povedal Žveglič, pa mu bo šlo prejetih 570 evrov v dohodninsko osnovo in bo od tega moral plačati še davek.

ZAHTEVAJO, DA SE ODLOK RAZVELJAVI

KGZS meni, da je pomoč bistveno prenizka, in od vlade zahteva, da odlok razveljavi ter da se za pomoč živinorejskemu sektorju nameni več sredstev. Prav tako zahtevajo tudi, da se v pomoč vključi vse kmetije, ki redijo živali in pridelujejo lastno krmo, kar pomeni, da bi na seznam upravičencev vključili tudi perutninarje, saj je v sprejetem odloku sektor perutninarstva izvzet. Ob tem poudarjajo, da je živinoreja najpomembnejši in največji sektor v kmetijstvu. Slovenski kmetje redijo 476.383 glav govedi, 235.475 prašičev, 114.382 ovac, 27.411 koz, 18.043 kopitarjev, 7,042.000 kljunov perutnine. Krma za živinorejo se pridela na trajnem travinju. Slovenski kmetje obdelujejo 271.421 hektarjev travinja in 175.531 hektarjev njiv.

POMOČ PO VLADNEM ODLOKU

Po vladnem odloku o finančni pomoči zaradi izpada krme v živinorejski proizvodnji zaradi suše v letu 2022, katerega cilj je dodelitev finančne pomoči tistim kmetijskim gospodarstvom, ki se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo, ki sami pridelujejo krmo za živino in ki so morali zaradi izpada pridelka zaradi suše v letu 2022 krmo dokupiti, so do finančne pomoči upravičena kmetijska gospodarstva, ki imajo v reji dve glavi velike živine (GVŽ), povprečno obtežbo 0,9 GVŽ na hektar in kmetijske površine za pridelavo krme, kot živino pa se upošteva govedo, drobnico, kopitarje in prašiče. Finančna pomoč za tiste, ki gojijo deteljno-travne mešanico, deteljo, travno-deteljne mešanice, pašno-kosni travnik, planinski pašnik, trajni travnik – dvokosni, trajni travnik – tri- in večkosni, trajni pašnik – sveže, lucerno in travniške sadovnjake in na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 38 evrov, če je poškodovanost od 30- do 60-odstotna, pa 19 evrov na hektar. Finančna pomoč za kmetijska gospodarstva, ki gojijo koruzo v zrnju, koruzno silažo, krmno ogrščico, krmno peso, krmno repo, krmno repico, krmni bob, krmni grah, krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje in na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 95 evrov, če je poškodovanost od 30- do 60-odstotna, pa 47,50 evra na hektar. Najnižji znesek dodeljene pomoči je 100 evrov na upravičenca.

NI TREBA VLOŽITI VLOGE

Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, kmetom za pridobitev pomoči ni treba vložiti vloge. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo namreč predvidoma do 21. decembra izdala informativne odločbe, ki jih bodo upravičenci prejeli na dom. Ob tem so opozorili, da morajo imeti morebitni upravičenci pravočasno poravnane zapadle davčne in druge denarne obveznosti do države, ki presegajo 50 evrov, te pa morajo biti skladno z odlokom poravnane najpozneje peti dan po uveljavitvi odloka v Uradnem listu. Prav tako pa vlog tudi ni treba oddati upravičencem do finančnega nadomestila zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi v čebelarskem sektorju. Pomoč znaša 10 evrov na čebeljo družino, deležni pa je bodo čebelarji, ki imajo vsaj štiri čebelje družine in imajo poravnane omenjene obveznosti do države.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.

‹ nazaj