Živinoreja največji porabnik antibiotikov. Kako varni smo potrošniki?

Živinoreja je odgovorna za velik del uporabe antibiotikov na svetu. Slovenija je sicer po porabi na repu evropskih držav, vendar pa meso uvažamo tudi od drugod.

SLOVENIJA > V svetovnem tednu ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih, ki smo ga obeležili prejšnji teden, so bila opozorila o smotrni uporabi antibiotikov še glasnejša. S pretirano uporabo namreč bakterije postajajo odporne proti antibiotikom, zato pa prav okužbe z bakterijami postajajo velika grožnja za javno zdravje v 21. stoletju.

Več antibiotikov uporabijo v državah, ki so naše ključne dobaviteljice mesa

Največji delež pri uporabi antibiotikov predstavlja živinoreja. Ocena skupne svetovne porabe v živinoreji se je še pred leti gibala okoli 130.000 ton na leto. “Zato so ključne prilagoditve, da se z različnimi možnostmi zmanjšajo potrebe po uporabi antibiotikov za zdravljenje živali. To lahko dosežemo z usmeritvami v sisteme rej, ki varujejo zdravje in dobro počutje živali, kar je neločljivo povezano z načini reje in gojenja, namesto rutinske uporabe protimikrobnih zdravil,” pravi dr. Anton Svetlin iz sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano. A ker število ljudi na svetu narašča, s tem pa tudi potrebe po hrani, je večja tudi uporaba antibiotikov. Okoli 20 odstotkov držav namreč še vedno antibiotike uporablja za pospeševanje rasti živali. V EU je sicer tako ravnanje prepovedano že od leta 2006. Tudi nova evropska uredba, ki velja od januarja letos, določa, da se protimikrobna zdravila ne smejo uporabljati pri živalih za spodbujanje rasti niti za povečanje donosa. Ne uporabljajo se rutinsko niti kot nadomestilo za slabo higieno ,neustrezno rejo živali ali slabo upravljanje kmetijskih gospodarstev.

V Sloveniji je sicer stanje glede uporabe dobro. Smo v skupini desetih držav z najmanjšo uporabo teh zdravil pri živalih za proizvodnjo hrane v Evropski uniji. Po podatkih Evropske agencije za zdravila je najmanjša uporaba na Norveškem, sledijo Islandija, Švedska in Finska. V letu 2020 je bilo na populacijsko korigirano enoto v Sloveniji porabljenih 33,3 mg antimikrobno aktivnih snovi, povprečje za EU pa je 89,0 mg. Večja uporaba od povprečja je na drugi strani na Cipru, sledijo Poljska, Italija, Portugalska in Madžarska. Kar na tem mestu vzbuja skrb, je, da občutno več antibiotikov uporabijo v državah, ki so za Slovenijo ključne dobaviteljice mesa, mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov. Na Poljskem denimo porabijo skoraj sedemkrat več antimikrobno aktivnih snovi, podobno je v Italiji in na Madžarskem.

Potrošnikom na voljo izdelki s certifikatom - brez antibiotikov

Vseeno potrošniki posledic uporabe antibiotikov v živilih ne občutijo. Vsi izdelki, ki pridejo na police, morajo v primeru uporabe antibiotikov v karenco, kar pomeni, da mora preteči zakonsko določeno obdobje med zadnjim uživanjem zdravil in proizvodnjo živil iz teh živali. Tak izdelek ne vsebuje ostankov snovi, ki bi lahko bile škodljive za javno zdravje. Ne glede na to pa je dolgoročno veliko bolje uživati meso živali, ki niso prejele antibiotikov. To nam namreč daje zagotovilo, da je bilo v vzreji živali za njih dobro poskrbljeno, s tem pa se zmanjšuje tudi odpornost proti bakterijam. Nekateri predelovalni obrati se tega zavedajo in zato že uvajajo certifikate, ki dokazuje, da v času reje niso bili uporabljeni antibiotiki. Pionirji na tem področju so v podjetju Perutnina Ptuj, kjer so leta 2015 kot prvi v regiji uvedli certifikat Piščancem prijazna reja in leta 2021, prav tako prvi v regiji, vzpostavili in prejeli certifikat za rejo brez uporabe antibiotikov. “Danes imajo ta certifikat vse sveže pakirano meso in mesni pripravki iz linije Piščancem prijazna reja. Računamo pa, da bomo z investicijami v naslednjih dveh letih ustvarili pogoje, da bo ta certifikat imela velika večina izdelkov,” so pojasnili v Perutnini Ptuj, za katero pod takimi pogoji sicer piščance trenutno redi več kot 140 rejcev, kar je okoli 60 odstotkov vseh njihovih kooperantov.

Pogoji za pridobitev tega certifikata so jasni - izdelek v nobeni fazi ne sme priti v stik z antibiotiki. A kot poudarjajo, živali seveda zdravijo, če je to potrebno. Podjetje ima namreč tudi svojo veterinarsko ambulanto. “Če v določenem turnusu na farmi ni bilo potrebe po zdravljenju, certifikat prejme vse pri njih vzrejeno meso v tistem turnusu. Dodatno imajo določeni rejci tudi več objektov, tako se lahko zgodi, da se je potreba po zdravljenju z antibiotiki pojavila v samo enem objektu in piščanci iz tega objekta seveda certifikata ne prejmejo, medtem ko drugi, kjer niso bili uporabljeni antibiotiki, certifikat prejmejo,” dodajajo.

---