REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Namesto neoliberalizma in sebe Janša za nizko precepljenost lažno okrivil »nekdanji komunistični režim«

Namesto neoliberalizma in sebe Janša za nizko precepljenost lažno okrivil »nekdanji komunistični režim«Eegoistični individualizem ubija 'demokratično družbo' ali vsaj najbolj revne in najbolj ranljive med njimi. In za to uporablja orožje upiranja cepivom. Vir: Twitter

Zadnji nastopi predsednika vlade Janeza Janše so bili znova zelo posebni.

Preiskovalna parlamentarna komisija, ki se ukvarja z ukrepanjem Janševe vlade v epidemiji covid-19, je namreč nadaljevala z zaslišanji.

 Kot priča je bil vabljen tudi premier Janez Janša.

Komisijo vodi poslanec LMŠ Robert Pavšič.

Diaolog med obema je bil zelo poveden.

Tako je na vprašanje predsednika komisije Pavšiča Janšev prvotni absolutni ne glede prenašanja hitrih testov s Slovaške hitro postal nekaj povsem mogočega.

Prav tako se je pokazalo, da je znana epidemiologinja govorila resnico, ko je razkrila pritiske predsednika vlade Janeza Janše.

Še bolj odbito pa je delovala Janševa teorija, da je za nizko precepljenost na Slovenskem kriv – komunizem.

V resnici so v komunistični Jugoslaviji v času Janševe mladosti zelo hitro opravili na primer s črnimi kozami.

Povsem drugače, kot v času liberalne demokraciije in kapitalizma.

In ne samo to, drugi analitiki so ločnico med vzhodom in zahodom Evrope glede cepljenja seveda prav tako opredelili in pripisali povsem drugim razlogom.

Znano je namreč, da so bile zahodnoevropske države tudi po padcu železne zavese veliko bolj države blaginje, kot pa vzhodnoevropske države, ki so po socializmu doživele drugo skrajnost – pohod brutalnega neoliberalizma.

Solidarnosti je zato bilo in ostalo več na zahodu Evrope, ne pa na vzhodu.

Zahodne države EU so zato še danes bolj socialistične, kot pa so po padcu socializma nekdanje komunistične z vzhoda Stare celine.

So pa še vedno precej neoliberalistične, zato pa so se v veliki meri tudi tam razspasla anticepilska gibanja.

Toda na koncu so jo odnesli bolje kot na vzhodu Evrope, kjer je neoliberalizem še vedno večja svetinja.

In zato za nizko precepljenost na Slovenskem ni kriv komunizem, pač pa uničevanje tudi tistega dobrega na vzhodu Evrope, kar je komunizem (v resnici: socializem) prinesel. Med drugim je bilo to predvsem prepričanje, da mora vsak posameznik prispevati k skupnemu dobru.

Socialistične ideje solidarnosti so nastajajoče potrošniške družbe pričele zakrivati in potiskati na obrobje s trditvijo, da bo vse uredil 'svoboden trg'. Rezultat pa je tudi odpor zoper cepljenje.

In glede na to je za neuspeh cepljenja v vzhodni Evropi bolj odgovoren neoliberalizem, ki postavlja na prvo mesto zgolj interese posameznika in tam vlada že več kot 30 let, kot pa – izginuli komunizem oziroma socializem.

O vsem tem je dobro pojasnjeno v članku Geopolitika cepiv: Kako je vzpon egoizma vplival na polom zahodne strategije cepljenja in zaton solidarnosti v Evropi.

Znani epidemiolog je lepo razkril, kaj vse je vplivalo na odpor do cepljenja.

Na primer tudi umazana zahodna propagandna vojna proti ruskemu Sputniku V, ki se je vrnila kot bumerang - z nezaupanjem v cepiva nasploh.

In ta odpor je bil velik tudi v zahodni Evropi, ne samo na vzhodu.

Razmah pandemije ima zato svoje korenine v času ob koncu hladne vojne.

Po padcu socializma so bile na smetišče zgodovine odvržene tudi pomembne ideje o pomenu družbene solidarnosti.

Po padcu socializma so bile na smetišče zgodovine odvržene tudi pomembne ideje o pomenu družbene solidarnosti.

»Takoj zatem smo v 90. letih in po njih bili po vsem svetu priče obujanju individualizma. Ta je bil zaščiten v neoliberalnih gospodarstvih in ob preoblikovanju družb v paradigme antisocialne solidarnosti. Če trenutna 'hladna vojna' ne bo mogla drastično spremeniti svoje trenutne etične temperature, bo vsemu človeštvu zamrznila upanje na preživetje. V ta kontekst bi morali postaviti tudi razumevanje trenutne cepilne krize. To krizo sestavljajo: a) nenaklonjenost ljudi do cepljenja; b) povečana potreba po poživitvenih cepivih; c) težave pri proizvodnji in distribuciji cepiva; d) pomanjkanje cepiv za veliko večino svetovnega prebivalstva,« pojasnjuje Marcello Ferrada de Noli, zaslužni švedski profesor epidemiologije, nekdanji raziskovalec na medicinski šoli Harvard in ustanovitelj geopolitične revije The Indicter.

Anticepilska železna zavesa
Anticepilska železna zavesa. Vir: Twitter

Nato se de Noli loti prvega od problemov: »Odpor do cepiva je le deloma zakoreninjen v pomanjkanju zadostnih informacij za javnost. To je povezano tudi z dvema močnima dejavnikoma. Prvi je včasih neutemeljen strah glede sekundarnih učinkov cepiva zoper covid-19. Drugi, ki je povezan z zgornjo razpravo, pa je individualistično, nesocialno usmerjeno vedenje pomembnih slojev prebivalstva, zlasti mlajših. Vse to vpliva tudi na pandemijo v državah Evrope. In je posledica neoliberalnega kulturnega fenomena, ki se je razcvetel istočasno z neuravnoteženim gospodarskim neoliberalizmom, ki je nastal na ruševinah berlinskega zidu leta 1989. Socialistične ideje solidarnosti so nastajajoče potrošniške družbe pričele zakrivati in potiskati na obrobje s trditvijo, da bo vse uredil 'svoboden trg'.«

»Ta 'trg', pa je, kot vemo, na splošno monopoliziran in tako malo 'svoboden', kot imajo malo svobode glede svoje zasebnosti državljani, ki so pod nadzorom upravljalcev družbenih medijev… V tem obdobju so tudi države, kot je Švedska, ki je bila prej znana po razviti državi blagostanja, začele opuščati družbene storitve,« opozarja Ferrada de Noli.

Popolnoma drugače je bilo še v času druge svetovne vojne in zatem: »Po drugi svetovni vojni so izkušnje človeških nesreč med ljudmi naravno vodile ljudi k razumevanju pomena solidarnosti za obnovo in blaginjo družbe. Poziv k skupnemu cepljenju bi bil tedaj na primer takoj razumljen kot nujen korak k ohranitvi zdravja celotnega kolektiva. V današnjem času ni tako. Slišal sem, kako mladi in ljudje srednjih let popolnoma resno trdijo, da 'naj drugi norci tvegajo, mi pa bomo tega preživeli'. To pomeni, da naj cepljeni 'tvegajo' in omogočijo imuniteto črede s 75 odstotki v korist tistih, ki 'nočejo tvegati'.«

Egoizem
Egoizem: »Slišal sem, kako mladi in ljudje srednjih let popolnoma resno trdijo, da 'naj drugi norci tvegajo, mi pa bomo tega preživeli'. To pomeni, da naj cepljeni 'tvegajo' in omogočijo imuniteto črede s 75 odstotki v korist tistih, ki 'nočejo tvegati'.« Vir: Twitter

»V bistvu gre za isto skupino ljudi, ki bo, dokler se bo le dalo, zanemarjala zaščitne ukrepe, ki koristijo javnemu zdravju njihovih sorojakov. Dejansko so prav ti ljudje skupaj s šibkimi in nesposobnimi organi javnega zdravja v veliki meri soodgovorni za izjemen porast okužb lansko jesen in zimo v Evropi,« poudarja Ferrada de Noli.

Kdo je torej odgovoren za tisto negativno spremembo k egoizmu in postavljanju lastnih pravic v ospredje vsega?

Ferrada de Noli ponuja odgovor tudi na to vprašanje: »Odgovorne so Zahodne družbe kot celote in tiste, ki so jim sledile in so to stanje pretvorile v blagovno znamko nasprotovanja 'demokracije' proti 'socializmu.'«

»Toda ta egoistični individualizem ubija 'demokratično družbo' ali vsaj najbolj revne in najbolj ranljive med njimi. In za to uporablja orožje upiranja cepivom,« opozarja avtor.

Slišal sem, kako mladi in ljudje srednjih let popolnoma resno trdijo, da 'naj drugi norci tvegajo, mi pa bomo tega preživeli'... Toda ta egoistični individualizem ubija 'demokratično družbo'.

Skratka, za to, kar se dogaja v vzhodni Evropi je kriv neoliberalizem, ki ga podpira tudi Janez Janša in je tu celo bolj doma kot v zahodni Evropi.

Poglejmo samo politiko Janše in vlade - zmanjšanje davkov na luksuzna vozila, kupovanje tankov in letal, zmanjševanje davkov na kapital in plače, ki najbolj koristi tistim z najvišjimi plačami, zmanjševanje transferjev države, vztrajanje pri osebni izbiri ljudi glede obdavčevanja - vse to je klasičen neoliberalističen program.

Predvsem pa je za preko 6000 smrti zaradi covida-19 v Sloveniji odgovorna - slovenska vlada pod taktirko sedanjega premierja.

In tega ne smemo pozabiti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek