Ljudje imamo danes strah pred tišino. Kaj je v zadnjem Sensa podkastu povedala Manca Košir o tišini, o mladi generaciji, o intuiciji?
Ljudje imamo danes kar malo strah pred tišino. Težko nam je sedeti z vsemi svojimi mislimi in občutkih. Veliko smo na telefonu, socialnih omrežjih. Kakšne posledice bo imelo oziroma že ima to na človeka?
»Človek, ki ne more biti v tišini postaja drugačen človek. Ne vemo točno kak, ampak tak kot sem jaz, ki sem zelo vekiko v tišini, gotovo ne več. Ne bom rekla boljši ali slabši, opremljen za ta svet, ki pa po mojem propada. Svet ni samo materija, niso samo stvari, kot so telefoni in ekrani ... življenje je še neko trepetanje nevidnega. To se lahko ujame samo v tišini, samoti in z veliko sposobnostjo fokusiranja, osredotočanja na nekaj - na misel, na tukaj in zdaj... Sicer smo razpršeni. Mlada generacija, ki je vizualna, ker je nenehno pred ekrani, je razpršena na sto koncev in nima središča ne v očeh, ne v telesu in ne v srcu."
Kot otrok ste že imeli neke sposobnosti, jasnovidnosti...
Kot majhna punčka, do četrtega leta sploh nisem govorila. Sem pa izredno dobro opazovala in še zdaj me to najbolj zabava. Zato meni ne more biti dolgčas pri zdravniku, na banki, na pošti kjer so vrste. Jaz opazujem in veliko vidim. Tisti, ki dobro opazuje vidi veliko več kot nekdo, ki sploh ne zna več opazovat, ampak je usmerjen le na cilj, tole bom kupil, tole bom povedal, tole bom napisal....to so vse cilji. Opazovanje pa nima cilja. Odpre se kot en neskončen ekran, ki nima konca. In nanj se pišejo različne podobe, glasovi, pogovori, geste, oblačila,... vse kar en pogled lahko zajame. Ta pogled ima še eno lastnost, ki jo je fascinantno opisal pesnik Miklavž Tomelj v svoji zbirki Pred nevidnim. Ta pogled, ki je pogled od znotraj, vidi pa tudi nevidno, zazna na nek način. Od tod intuicija, od kod sinhronicitete.
Vabljeni, da si pogledate celoten pogovor z Manco Košir TUKAJ
