Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Izraelu (1/5)

Jutranje sonce najprej obsije sinagoge, mošeje in cerkve, nato prebudi rodovitna polja in puščave, po vsej pokrajini, katere je že Mojzes občudoval kot obljubljeno deželo. Vsak kristjan ima željo obiskati Sveto deželo. Zibelka Gal Gadot, Natalie Portman in svetopisemskih zgodb, ki segajo daleč nazaj v čas Kanaancev, Filistejcev in drugih ljudstev, ki so poselili Palestino. To je versko in geografsko središče Hebrejcev in judovstva že iz biblijskih časov. Sodobna Država Izrael temelji na odločitvi Organizacije združenih narodov iz leta 1947 o delitvi območja na dve državi: judovsko in arabsko. Edina država na svetu, ki je uspela oživiti mrtvi jezik in ga uporabiti kot nacionalnega. Polna naravnih lepot, je središče tehnološko naprednega tržnega gospodarstva, med največjimi izvozniki pa so rezani diamanti, visokotehnološka oprema in farmacevtski izdelki.
 

Osnovne značilnosti države

 
Izrael stoji na križišču Evrope, Azije in Afrike in meji s štirimi sosednjimi državami:  na severu ga omejuje Libanon, na severovzhodu Sirija, na vzhodu in jugovzhodu Jordanija, na jugozahodu Egipt, na zahodu Sredozemsko morje ter Rdeče morje na jugu.
 
Geografsko pripada azijski celini in je del regije Bližnjega vzhoda. Izrael meji na Egipt, Jordanijo, Libanon, Sirijo in palestinska ozemlja (Zahodni breg in Gaza;) deli morske meje s Ciprom.
 
Zahodno od Izraela je Sredozemsko morje, ki predstavlja večino izraelske obale dolžine 273 km (170 milj) in Gazo.
 
Izraelska obalna ravnina (hebrejsko: מישור החוף, Mishor HaḤof) je obalna ravnina vzdolž izraelske obale Sredozemskega morja, ki se razteza 187 kilometrov (116 milj) od severa proti jugu. Gre za geografsko regijo, ki jo morfološko opredeljuje morje glede na topografijo in tla ter tudi glede podnebja, rastlinstva in živalstva.
 
Razdeljen je na šest področij: Severni (3490 km2, 1.130.000 prebivalcev) s sedežem v Nazaretu, Haifa (854 km2, 990.000 prebivalcev), ki ima sedež v Haifi, Tel Aviv (170 km2, 1.730.000 prebivalcev), s sedežem v Tel Avivu, Srednji (1242 km2, 1.430.000 prebivalcev), s sedežem v Ramli, Jeruzalem (557 km2, 820.000 prebivalcev) s sedežem v Jeruzalemu in na Južni (14 387 km2, 800.000 prebivalcev), s sedežem v mestu Beer Ševa.
 
Davidova zvezda, hebrejsko Magen David ("Davidov ščit") je judovski simbol, sestavljen iz dveh prekrivanih enakostraničnih trikotnikov, ki tvorita šestokrako zvezdo. Pojavlja se na sinagogah, judovskih nagrobnikih in na zastavi države Izrael.
 
Izrael, znan tudi kot Sveta dežela, je svet Judov, kristjanov, muslimanov, Druzov in Bahajcev. Vse vere in verske prakse so v Izraelu sprejete in dovoljene. Izrael je rojstni kraj krščanstva, v Sveti deželi pa se nahajajo tudi številna mesta, ki so sveta za Jude, muslimane, Bahaje in druze.
 
Izrael je majhna država z razmeroma raznoliko topografijo, sestavljena iz dolge obalne ravnice, visokogorja na severu in v osrednjih regijah ter puščave Negev na jugu. Po dolžini države od severa proti jugu vzdolž njene vzhodne meje je severni konec Velike doline razpok. Njegova geografija je zelo raznolika: na jugu so puščavske razmere, na severu pa zasnežene gore. Izrael se nahaja na vzhodnem delu Sredozemskega morja v zahodni Aziji.
 
Gora Meron velja za najvišjo goro v Izraelu. Vendar pa obstaja nekaj točk na Golanskih višinah in gori Hermon, ki bi lahko presegle vrh Merona. Vrh na tem območju, ki se dviga na 2.236 metrov je najvišja nadmorska višina na ozemlju, ki ga nadzoruje Izrael. Negev ali Negeb (/ˈnɛɡɛv/; hebrejsko: הַנֶּגֶב, romanizirano: ha-Négev; arabsko: ٱلنَّقَب, romanizirano: an-Naqab) je puščavska in polpuščavska regija južnega Izraela. Največje mesto in upravna prestolnica regije je Beer Sheba (pop. 209.687), na severu. Judejsko gorovje ali Judejsko hribovje (hebrejsko: הרי יהודה Harei Yehuda) ali gorovje Hebron (arabsko: جبال الخليل Jibal Al Khalil (lit. "The Khalil Mountains")) je gorsko območje v Izraelu in na Zahodnem bregu kjer se nahaja Jeruzalem in več drugih svetopisemskih mest.
 
Izrael je zelo raznolika država. V to državo so zajeta tri pomembna podnebja in štirje glavni ekosistemi, ki pokrivajo približno 8.550 kvadratnih kilometrov. Najdete lahko več kot 115 vrst avtohtonih živali, 511 vrst avtohtonih ptic, 97 vrst plazilcev in sedem vrst dvoživk. Danes je v Izraelu več kot 200 milijonov dreves - gozdov bora, tamariska, rožiča in evkaliptusa. Najpogostejše najdene vrste so jeruzalemski bor, sredozemska cipresa in oljka. Sadno drevje cveti od januarja do aprila. Na jugu akacijeva drevesa in bodljikavi kaktus sesajo vlago iz puščave. Septembra 2007 je bila ciklama izvoljena za nacionalno rožo države. Danes so največje kopenske živali gorske gazele, divji prašič, lisice, mačke iz džungle, nubijski kozorog in redko vidni leopardi, hijene, šakali in volkovi.
 
Glavne izraelske reke so Jordan, Qishon, Yarqon in Yarmuk. Večina drugih vodnih poti je sezonski tok, imenovan wadis. Del leta tečejo, preostanek pa se posušijo. Reka Jordan je del vzhodne meje države, ki ločuje Izrael in Zahodni breg od Jordanije. Največje sladkovodno jezero v Izraelu, Tiberijsko jezero, je znano tudi kot Tiberijsko morje, Genezaretsko jezero, Kinetsko jezero in Galilejsko morje. Jezero meri nekaj več kot 21 kilometrov (13 milj) sever-jug in je globoko le 43 metrov (141 čevljev). Izrael ima dva morja - Sredozemsko in Rdeče morje. Čeprav so njihova imena lahko zavajajoča, sta Mrtvo in Galilejsko morje v resnici jezera.
 
Izrael ima sredozemsko podnebje z dolgimi, vročimi, deževnimi poletji in razmeroma kratkimi, hladnimi in deževnimi zimami (Köppenova podnebna klasifikacija Csa). Poletja so ob sredozemski obali zelo vlažna, v osrednjem visokogorju, dolini Rift in puščavi Negev pa suha.
 
Najboljši čas za potovanje v Izrael je njihova pomladna in jesenska sezona (od aprila do maja oziroma od septembra do oktobra). Dnevi so prijetno topli, temperature v sredini dvajsetih, noči pa hladne.
 
Njegova površina je 22.145 km² in ima 9,053 milijona prebivalcev, od tega je približno osem od desetih (81%) odraslih Izraelcev Judov, preostali del pa so večinoma etnično Arabci in versko muslimani (14%), kristjani (2%) ali druzi (2%). Na splošno so arabske verske manjšine v Izraelu bolj versko opazne kot Judje. Raziskovalni center Pew je Izrael označil za eno od držav, ki postavljajo "visoke omejitve" za svobodno izvajanje vere. Vendar pa je versko izvajanje brezplačno, brez omejitev pri opravljanju drugih veroizpovedi. Podobno kot v preteklih treh letih je muslimansko prebivalstvo v Izraelu v letu 2017 raslo po letni stopnji 2,5 odstotka. Čeprav se je rast muslimanskega prebivalstva v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala, je to še vedno najhitreje rastoči populacijski sektor v Izraelu. Jeruzalem je mesto velikega pomena za tri največje monoteistične religije: judaizem, islam in krščanstvo, Izrael in Palestina pa sta Jeruzalem uveljavila kot glavno mesto. Izraelsko prebivalstvo ustreza 0,11% celotnega svetovnega prebivalstva. Največje etnične skupine v Izraelu so Judje (75%), sledijo jim Arabci (20%) in druge manjšine (5%). Zgodnjo izraelsko kulturo so v veliki množici judovskih priseljencev v Palestino v poznem 19. in začetku 20. stoletja v veliki meri opredelile skupnosti judovske diaspore iz Evrope, zahodne Azije in severne Afrike. 15% do 40% Judov živi na ozemlju, ki si ga je Izrael prisvojil v šest dnevni vojni (to so ozemlja West Bank, vzhodni Jeruzalem in Golanske planote. V zadnjih letih se je napetost med etičnimi skupinami umirila in dandanes so tudi poroke med člani različnih etičnih skupin nekaj običajnega. Po drugi strani pa so se povečale verske napetosti med Judi v Izraelu. Judje se namreč delijo na  »posvetne« in »pravoslavne«. Zelo veliko, kar 15% jih je strogo ortodoksnih oz. »haredim«. Teh 15% ima zelo veliko moč v Izraelu, zaradi izredno močnega političnega vpliva. Približno 50% jih je »moderno ortodoksnih« in na koncu so še ostali, ki menijo, da so »posvetni«, čeprav se še vedno držijo nekaterih tradicionalnih izročil. Zanimivo je tudi to, da so »posvetni« Judje v Izraelu naseljeni vsepovsod, medtem, ko so ortodoksni Judje običajno samo v določenih mestih, kot so Jeruzalem, Bnei Brak in Ashdod.
 
Trenutno sta v Izraelu dva uradna jezika: hebrejščina in arabščina. Hebrejščina, kot prvi uradni jezik, se uporablja v vladi, politiki, trgovini, sodišču, šolah in univerzah. Hebrejščina je obvezen predmet tudi v arabskih šolah in otroci se ga učijo od tretjega razreda naprej. Izpit iz hebrejščine je obvezen del mature. Hebrejščina, ki so jo v starih časih govorili v Palestini, je bila v  19. in 20. stoletju oživljena kot govorni jezik in je uradni jezik Izraela. Domači govorci hebrejščine predstavljajo približno 53% prebivalstva. Velika večina ostalih tekoče govori hebrejščino kot drugi jezik. Arabščina (20% prebivalstva jo uporablja) pa je dnevni jezik in jezik poučevanja izraelskih arabskih državljanov. Govorijo jo predvsem arabski prebivalci Izraela in ter nekatere verske skupnosti, ki živijo v Izraelu (predvsem starejše generacije emigrantov iz arabskih držav). Velika večina arabskih Izraelcev, ki predstavljajo približno petino izraelske populacije, govori tekoče hebrejsko. Hebrejske oblasti so bile vrsto let nenaklonjene uporabi arabščine, razen ko je bilo to določeno z zakonom (npr. opozorila), oziroma ko so nagovarjali arabsko populacijo. Novembra 2000 je vrhovno sodišče določilo da mora biti arabski jezik bolj splošno uporabljen. Od takrat so cestni znaki, oznake hrane, ter uradna vladna sporočila napisana in prevedena tudi v arabščino (razen v primeru, ko so izdana eksplicitno za lokalne hebrejsko govoreče prebivalce).
 
Hebrejščina je zelo blizu arabščini - oba sta semitska jezika. Čeprav imajo različne pisave, imajo vzporedne slovnične sisteme in pogosto podobne besede; na primer šalom v hebrejščini je salam v arabščini (kar pomeni mir in zdravo).
 
Najbolj priljubljen tuj jezik je angleščina, široko se jo govori in tudi razume, saj se Izraelci pričnejo angleščino učiti že v zgodnjem otroštvu in večina prebivalcev Izraela govori in razume angleško. Največ ljudi, s katerimi se boste lahko pogovarjali v angleškem jeziku boste našli v Tel Avivu. V bolj oddaljenih predelih Izraela pa zelo veliko ljudi ne zna komunicirati v angleščini, predvsem v območju Holon. Če boste zašli v ta del Izraela je zelo priporočljivo, da poznate vsaj osnove hebrejščine.
 
Valuta je novi izraelski šekekl ILS) in je 0,07 evra. Mednarodna oznaka je IL/ISR. Himna se imenuje »Hatikvah«, domena .il,  klicna številka pa se glasi +972 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 911. Po srednje evropskem časovnem pasu so eno uro pred Slovenijo.
 
Glavno in največje mesto je Jeruzalem. Poznano je tudi pod imenoma Davidovo mesto in Sion. Leži v današnjem Izraelu na vzhodnih pobočjih Judejskega višavja, med Sredozemljem in Mrtvim morjem. Je zelo raznovrstno mesto, saj v njem bivajo mnogotere raznolike narodne, verske in socialno ekonomske skupine. Predel mesta, imenovan Staro mesto, je obkrožen z zidovi in ima štiri četrti: judovsko, krščansko, armensko in muslimansko.
 
Dežela Izrael predstavlja Judom sveto območje še iz bibličnih časov. Tora razodeva, da je Bog ozemlje namenil trem očakom judovskega ljudstva, kot njihovo domovino. Čas razodetja je ocenjen na drugo tisočletje pred našim štetjem. V 11. stoletju pr. n š. so bile ustanovljene prve izraelske kraljevine in države, ki so s prekinitvami vladale območju okoli tisoč let. V 12. stoletju so zaradi katoliških preganjanj v Evropi Judje pričeli številčnejše naseljevati Sveto deželo. Število judovskih priseljencev na območje Izraela je vidno naraslo po izgonu Judov iz Španije leta 1492. V 16. stoletju so večje skupine pričele naseljevati štiri sveta mesta v judovski kulturi, v 18. stoletju pa so celotne skupnosti Hasidijskih Judov pričele naseljevati ozemlje Izraela. Po letu 1945 so se pričeli intenzivnejši konflikti med judovsko in britansko stranjo. Britanska oblast je namreč nasprotovala sionističnemu nacionalizmu in številčnim imigracijam, kar je na judovski strani naletelo na upor prebivalstva. Leta 1947 se je Velika Britanija uradno umaknila kot nadzornik območja. Kot razlog za to so navedli neuspeh v mirovnih pogajanjih med Judi in Arabci.
 
Pravni sistem Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni iz leta 1929. Izrael nima pisane ustave. Različni poskusi priprave uradnega dokumenta od leta 1948 niso dosegli cilja, namesto tega je Izrael razvil sistem osnovnih zakonov in pravic, ki imajo polustavni status.
 
Izraelski pravni sistem temelji na običajnem pravu, ki vključuje tudi vidike civilnega prava. Izraelska deklaracija o neodvisnosti je trdila, da bo napisana uradna ustava, čeprav se od leta 1950 to nenehno prelaga.
 
Temeljni izraelski zakoni sestavlja trinajst ustavnih zakonov zvezne države Izrael, nekatere pa je mogoče spremeniti le z glasovanjem večine v knesetu oziroma enodomnemu parlamentu (z različnimi zahtevami za različne osnovne zakone in oddelke).
 
Izraelski zakoni so izvirali iz treh funkcij: prvič, zagotoviti pričakovanja družbeno sprejemljivega vedenja s kazenskim pravom, drugič, urediti spore z odškodninsko zakonodajo (s čimer se zmanjša nasilje), in tretjič, urediti spolni odnos z božansko sfero po sakralnem pravu.
 
Ko zakon preide vse svoje obravnave na kneset plenumu, postane zakon v knjigi zakonov države Izrael. Končne različice zakonov, ki jih je sprejel Knesset, so objavljene v uradnem listu.
 
Izraelski pravosodni sistem sestavljajo posvetna sodišča in verska sodišča. Sodna sodišča so ločena in neodvisna enota izraelskega ministrstva za pravosodje. Sistem vodita predsednik vrhovnega sodišča in minister za pravosodje.
 
Po političnem sistemu je zvezna republika devetih držav. Izrael je parlamentarna demokracija, ki jo sestavljajo zakonodajna, izvršna in sodna veja oblasti. Izvršno oblast izvaja vlada (znana tudi kot kabinet). Zakonodajna oblast je v knesetu. To je Enodomni parlament (Kneset), ki  ima 120 članov, ki so neposredno izvoljeni po proporcionalnem sistemu za štiriletni mandat. Njegove institucije so predsedstvo, kneset (parlament), vlada (kabinet), sodstvo in državni nadzornik. Predsednika (ki je večinoma le figura brez realne oblasti), izvoli večina članov Kneseta za sedemletni mandat. 
 
Izrael je republika s predsednikom kot vodjo države. Vendar so predsednikova pooblastila v veliki meri ceremonialna; izvršno oblast ima premier, ki je vodja vlade in vodja večstrankarskega sistema. Trenutni predsednik države je
Isaac Herzog, ki je letos nasledil Reuvena Rivlina.
 
Izrael je članica WTO in ima podpisane sporazume o prosti trgovini z EU, ZDA, EFTA, Turčijo, Mehiko, Kanado, Jordanijo, Egiptom ter zvezo Mercosur. Med Izraelom in palestinskimi ozemlji je od leta 1994 daje uveljavljena carinska zveza.

Vir: EIU; Factiva, junij 2021

#Odpiramo vrata tujine

Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.

Celotno rubriko najdete TUKAJ