Ustavno sodišče je minuli teden sprejelo sklep o umiku začasnega zadržanja izvajanja dela novele zakona o RTVS. S tem je dalo zeleno luč za konstituiranje novih organov upravljanja. V petek pa so objavili še ločena mnenja sodnikov. Pritrdilna so podali sodniki Katja Šugman Stubbs, Špelca Mežnar in Rajko Knez, odklonilno pa Rok Svetlič.
Katja Šugman Stubbs je izpostavila, da v pravnem svetu ne more biti nobenega dvoma o tem, da sme sodišče odpraviti začasno zadržanje; to je vsaj dvakrat v preteklosti tudi že storilo. Vprašanje je samo, pod kakšnimi pogoji. Razumljivo je tudi, da mora sodišče bedeti nad okoliščinami, ki vplivajo na tehtanje škode na eni in na drugi strani, ter reagirati, če oceni, da so se te okoliščine v tolikšni meri spremenile, da se tehtanje prevesi v nasprotno smer. Glede dileme, ali je hitrost odločanja lahko dejavnik, ki vpliva na izdajo ali odpravo začasnega zadržanja, pa odgovarja, da samo po sebi gotovo ne. Vendar pa je bila, kot poudarja sodnik Knez, časovnica hitrega odločanja del tehtanja, »kajti ugotovili smo hujše škodljive posledice v obeh primerih – tudi z zadržanjem, ne le v primeru odreka zadržanja«.
Mežnarjeva in Knez sta tudi opozorila, da je ustavno sodišče z začasnim zadržanjem ustvarilo stanje, v katerem je za nedoločen čas podaljšalo »mandate« (položaje vršilcev dolžnosti) vodilnim na RTVS, ki so jim sicer na podlagi novega zakona že prenehali, ne da bi hkrati položaje teh oseb pravno uredilo. Pobudniki ustavne presoje (vodilni na RTVS) so tako prav zaradi odločitve ustavnega sodišča svoje delo lahko opravljali dlje, kot je predvidel zakonodajalec, hkrati pa ni bila vzpostavljena možnost ustavno skladnega nadzora nad tem, ali svoje funkcije opravljajo odgovorno.
Svetlič: Ostal bo grenak priokus
Po mnenju Svetliča so pobudnikom z odpravo začasnega zadržanja nastale nepopravljive posledice, saj jim mandati nepovratno prenehajo. Ko se bodo konstituirali novi organi, vrnitev mandatov ne bo več mogoča. Ustavno sodišče bo zdaj »moralo ugotoviti neobstoj pravnega interesa in pobudo v bistvenem delu zavreči«, je prepričan, saj »vsebinska odločitev v najpomembnejšem delu pobude ni več mogoča«. Odprava začasnega zadržanja je po njegovem izigrala določbe zakona o ustavnem sodišču. »Ne glede na to, kako bo ustavno sodišče vsebinsko rešilo primer, bo ostal grenak priokus. Kajti molk ključnih ustavnih vprašanj, o katerih ne bo nikoli odločeno, bo ostal oglušujoč,« je zapisal Svetlič.
Sodniki interpretacije, po katerih ustavno sodišče ni zmožno doseči odločitve glede ustavnosti novele zakona o RTVS, zavračajo. Menijo, da bodo to odločitev lahko dosegli, najverjetneje celo v razumnem roku, vendar pa lahko ta rok pomeni več let. »Če trenutna nesposobnost ustavnega sodišča, da bi zagotovilo vsebinsko odločitev, ni posebej kritična, pa tega nikakor ni mogoče trditi za apologijo obstrukcije,« je zapisala Mežnarjeva. Po njenih besedah je ustavno sodišče le po spletu čudežnih naključij tokrat zmoglo doseči kvorum za odpravo začasnega zadržanja. »A žal je treba priznati, da je bila nevarnost obstrukcije prvič v zgodovini te institucije še kako realna,« je opozorila in dodala, da zakon o ustavnem sodišču sodniku prepoveduje, da bi se vzdržal glasovanja. Ob tem je izpostavila tudi pomen integritete sodnikov. »Edini zakonski in ustavni pogoj za ustavnega sodnika poleg starostnega je ta, da gre za 'pravnega strokovnjaka'. Ta standard je postavljen prenizko. Izkušnja s pretečo obstrukcijo nas je naučila, da je treba pri izbiri ustavnih sodnikov dosledno vztrajati tudi pri (nezapisani) zahtevi po visoki moralni integriteti. V nasprotju z ustavnim pravom se spodobnosti ne da priučiti,« je bila ostra.
Trije evropski poslanci iz vrst SDS in SLS, Romana Tomc, Milan Zver in Franc Bogovič, so sporočili, da bodo zaradi domnevnih političnih pritiskov na sodnike obvestili predsednico evropske komisije, komisarja za pravosodje, komisarko za vrednote in preglednost, predsednico evropskega parlamenta in predsednika evropskega sveta. x sta, cr