Omejitev števila županskih mandatov: poslanci niso naklonjeni

"To je moj tretji zakon, da se popravi krivice in poplača razlaščence, ki jih je vlada Alenke Bratušek razlastila konec leta 2013 in 2014," je dejal. Kot je ocenil, bančna luknja ni nastala zaradi malih delničarjev ali lastnikov podrejenih obveznosti, so pa predvsem ti utrpeli izgubo. Slovenija je tudi edina, ki še ni poplačala razlaščencev, je dodal.

Da bi se izognili dolgim in dragim sodnim postopkom, je po njegovem mnenju najprimerneje, da se poplačilo razlastitve konča tako, da se za delnice upošteva zadnja revidirana knjigovodska vrednost, za podrejene pa nominalna vrednost skupaj z obrestmi, ki so bile dogovorjene ob izdaji podrejenih obveznic.

"Končna višina nadomestila naj se določi tako, da se razlaščencem prizna linearna štiriodstotna obrestna mera od razlastitve naprej, da se končno nadomestilo zmanjša za vsa morebitna izplačila, ki jih je upravičenec že prejel na drugi pravni podlagi, in da po vzoru tuje prakse poplačilo prevzame država," je povzel svoj najnovejši predlog.

Vlada se tudi s tem njegovim predlogom ne strinja. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah, temelji na napačni predpostavki, da je bila sanacija bančnega sistema nezakonita. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so bili izredni ukrepi zakoniti in skladni z ustavo, da pa zakon ni omogočal učinkovitega pravnega varstva, je povzela.

"V pripravi je nov predlog zakona, ki je že bil v javni obravnavi. Ta bo med drugim urejal tudi vsebine, ki jih ureja predlog tega zakona, vendar ob upoštevanju zakonodaje, odločb ustavnega sodišča in relevantnih evropskih predpisov," je povedala.

Soniboj Knežak je v imenu SD-ja izrazil upanje, da bo vlada ta predlog čim prej predstavila koaliciji in da bo nato čim prej vložen v DZ in sprejet. "Da bodo sodišča lahko potrdila ali ovrgla tezo o škodi in oškodovanosti. Predlog, ki je danes pred nami, pa vse to znova preskoči, razlaščence vnaprej in na splošno razglaša za oškodovance in jim pripisuje nepoučenost. Pravo mesto za rešitev tega spora je sodišče," je povzel stališče stranke.

Franc Props iz Svobode ne razume, zakaj Tanko, ki je podobna predloga vložil tudi leta 2019 in 2022, tega vprašanja ni uredil v času, ko je stranka, ki ji pripada, vodila vlado in finančno ministrstvo. Milan Jakopovič iz Levice pa je ocenil, da nova različica sicer prinaša nekaj sprememb, "pri čemer pa te niso takšne, da bi bil zakon zrel za nadaljnjo obravnavo".

Omejitev števila županskih mandatov

DZ pa se je v prvi obravnavi opredelil do predloga dopolnitev zakona o lokalnih volitvah, ki ga je Piratska stranka vložila s podpisi več kot 5000 volivk in volivcev. Predlagajo omejitev županskih mandatov na največ dva, a zakonskemu predlogu z izjemo Levice, ki je pomagala tudi pri zbiranju podpisov, v poslanskih skupinah niso naklonjeni.

Boštjan Tavčar iz Piratske stranke je izpostavil, da je bil na zadnjih volitvah v več kot 51 občinah le en kandidat za župana, v 58 občinah pa dva. Volitve županov so potekale brez večje konkurence, večina obstoječih županov pa je bila brez težav izvoljena. Kot je dejal, je opazovalna misija Sveta Evrope v zvezi s tem opozorila, da se kopiči moč v rokah županov, povečuje tveganje za javna sredstva, novinci v politiki, ki bi se želeli potegovati za mesto župana, pa so v neenakopravnem položaju.

"Moram poudariti, da smo v Piratski stranki problem precej podrobno proučili in ugotovili, da ta tveganja ne samo da obstajajo, marsikatero od teh tveganj, ki jih navaja opazovalna misija, se je že v praksi pokazalo kot dejansko," je poudaril Tavčar.

Z izjemo Levice, ki predlog podpira, so v predstavitvah stališč poslanskih skupin izpostavljali, da zgolj omejitev županskih mandatov ne bo zagotovila boljšega delovanja lokalne samouprave ali odpravila morebitnih zlorab ter da so test za delo županov volitve. Menijo tudi, da predlog kaže na podcenjujoč odnos do volivk in volivcev, pa tudi na nerazumevanje oz. nepoznavanje dela županov. Ob tem pa so opozorili, da predlogu nasprotujejo v združenjih občin.

Župani zasedajo ta položaj v občini več zaporednih mandatov le v primeru, ko s svojim delom, znanjem, izkušnjami in uresničevanjem razvojnih strateških projektov pridobijo visoko stopnjo zaupanja in s tem večinsko podporo volivk in volivcev na več zaporednih lokalnih volitvah, je poudaril Andrej Kosi (SDS). Kot je dejal, uspešne in angažirane župane nagradijo s ponovno izvolitvijo, če pa z njihovim delom niso zadovoljni, jim odrečejo podporo.

Borut Sajovic (Svoboda) je dejal, da je za zakon težko zbrati 5000 podpisov, a je samo ljubljanski župan za ponovno izvolitev dobil več kot 50.000 glasov, vsi večkrat ali pa ponovno izvoljeni županje in župani pa zagotovo več kot pol milijona. Dvakrat po štiri leta, ko gre za resne dolgoročne strateške projekte, izrazito hitro mine, je poudaril Sajovic, ki je bil tudi sam župan več mandatov zapored. Po njegovih besedah omejitev mandatov ni tista "čarobna paličica", ki bi zagotovila boljše delovanje lokalne samouprave.

Kot je dejal Jonas Žnidaršič (SD), se ne slepijo pred dejstvom, da nekatere občine trpijo na račun upravljanja s strani t. i. večnih županov, županov, ki so izgubili elan, in ki morda tudi zlorabljajo funkcijo za lastno korist. A se je treba odprave takšnih primerov in spornih praks lotiti drugače, s pomočjo ukrepov za krepitev nadzornih služb, skozi ukrepe za krepitev participacije na lokalnih volitvah in volitvah na splošno, prav tako morda skozi drugačno oz. bolj primerno obliko omejitve županskih funkcij, ki ohranja operativnost županov.

Nepotizma in korupcije žal ne bomo omejili oz. zajezili s številom mandatov, temveč z zgledom tistih županov, ki delajo dobro in pošteno in takih je v Sloveniji večina, je poudarila Vida Čadonič Špelič (NSi). Ob tem pa je ugotavljala, da je delo županov premalo cenjeno in tudi premalo plačano. V NSi jih skrbi tudi trend, da se vse premalo občank in občanov odloča kandidirati za župane.

Levici se zdi razprava o predlogu dobrodošla. Matej Tašner Vatovec je opozoril, da lahko dolgoletni župani vzpostavijo strukture moči in jih uporabljajo za to, da so ponovno izvoljeni. Ob tem pa v Levici opozarjajo, da gre zgolj za delček sprememb, potrebnih za demokratizacijo družbe, med katerimi so izpostavili tako možnost odpoklica županov, kot tudi participativne proračune. Matej Tašner Vatovec zato opozarja, da bi bil zakon lahko priložnost za širšo razpravo.

Povsem odklonilnega odnosa do omejitve županskih mandatov pa očitno nimajo tudi vsi poslanci Svobode. Lucija Tacer je denimo dejala, da bi neke vrste omejitev mandatov prinesla pozitivne rezultate z vidika omejitve korupcije in nepotizma. Razmislek o omejitvi števila mandatov se zdi smiseln tudi Moniki Pekošak, a kot je dejala, na več kot dva, saj je to premalo za izpeljavo resnih projektov. Darko Krajnc pa je opozoril na svoje "slabe izkušnje z nekaterimi, ki so bili dolgo v vodstvu občine in si tudi s pozicije moči v volilnih opravilih priborili prednost".

O tem, ali je zakonski predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločal v petek.