V začetku aprila so slovenski in italijanski kriminalisti zaključili preiskavo združbe, ki je iz Južne Amerike tihotapila večje količine drog v Evropo. Vodil jo je 31-letni Albanec, ki pa je v začetku letošnjega leta v restavraciji v Južni Ameriki padel pod streli. Glavni pri nas je delal po usmeritvah 39-letnega Albanca, ki je ukaze izdajal kar izza rešetk, kjer prestaja zaporno kazen, njegova desna roka pa je bila 36-letna partnerica iz Izole. Ta je skrbela za logistično podporo in nabavo vozil s slovenskimi registrskimi tablicami. »Vozila so na Nizozemskem predelali, da so imela skrivne prostore za tihotapljenje drog,« so pojasnili na Policijski upravi Koper. Del so je vozili tudi v Slovenijo, pri čemer je imela ključno vlogo 36-letna Izolanka.
Droge, vredne več milijonov evrov
Z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov so koprski kriminalisti zbrali dokaze proti 21 osumljencem, ki so storili skupno 179 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. V zaključni akciji je pri nas sodelovalo 60 policistov in kriminalistov, na Obali in Dolenjskem so opravili sedem hišnih preiskav. Zasegli so 2,3 kilograma kokaina, nekaj več kot kilogram konoplje in hašiša, 20 gramov heroina, avtomatsko puško, 128 nabojev, 30.000 evrov gotovine in več naprav za komuniciranje. Prijeli so sedem osumljenih, starih od 31 do 46 let, od katerih je eden zaradi tihotapljenja drog že v zaporu. Preiskovalna sodnica je za šesterico odredila pripor. V Italiji pa so prijeli enajst oseb, med njimi domačine, Albance in Poljake, zasegli pa 80 kilogramov kokaina ter sedem kilogramov konoplje v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov.
Med preiskavo so koprski kriminalisti naleteli na še eno kriminalno združbo, ki je operirala na Obali in občasno sodelovala z omenjenimi nepridipravi, ki so takrat že bili v priporu. Tudi ti so na Obali kupce oskrbovali z drogo, ponjo pa so hodili tudi odjemalci iz Italije. Zbirali so dokaze proti enajstim osumljencem, ki so storili 96 kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo droge, še trije pa so osumljeni izsiljevanja. Prejšnji torek so aretirali četverico moških z Obale, starih od 21 do 39 let. Za tri je sodnica odredila pripor, za enega pa hišni pripor. V zaključni akciji, v kateri je sodelovalo 50 policistov in kriminalistov, so zasegli nekaj več kot dva kilograma kokaina, 402 grama heroina, okoli 1,5 kilograma konoplje in hašiša, 35.000 evrov gotovine in več naprav za komuniciranje. Grozi jim od enega do petnajst let zapora.
Zakoni ponudbe in povpraševanja
Slovenska policija je lani obravnavala 1592 kaznivih dejanj (od tega 210 v PU Koper), povezanih s prepovedanimi drogami, za katera je bilo osumljenih 1828 oseb. Do prejšnjega četrtka pa so letos obravnavali 517 tovrstnih kaznivih dejanj (v PU Koper 69), za katera je bilo osumljenih 475 oseb. Kriminalne združbe za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev, zato pri njihovem delovanju pogosto prihaja do nasilnih kaznivih ravnanj, sta na tiskovni konferenci poudarila Matjaž Jerkič, pomočnik direktorja v upravi kriminalistične policije na GPU, in Primož Ogrinc, vodja sektorja kriminalistične policije na PU Koper. Preiskovanje takih primerov je vse težje, ker si nepridipravi nenehno izmišljujejo nove pristope kršenja zakona. Čeprav so preprodajalcem z zgornjima operacijama zadali konkreten udarec, pa se v policiji zavedajo tudi, da mesto odstranjenih kriminalnih združb nemudoma zasedejo drugi. Na trgu prepovedanih substanc namreč veljajo zakoni ponudbe in povpraševanja.
V večini primerov Slovenija na zemljevidu tihotapljenja sicer ostaja tranzitna država. Kokain iz Južne Amerike v Evropo pripeljejo bodisi po zračni bodisi po pomorski poti. Ena pot je karibska, z osrednjima točkama v Dominikanski republiki in na Jamajki, od koder po zraku ali morski poti pošiljko dostavijo na Azore. Druga pot je afriška, po kateri južnoameriški karteli droge najprej odpeljejo do zahodne obale Afrike ali nekaterih bližjih otočij z Madeiro in Kanarskimi otoki na čelu. Nekoč so največ droge v Evropo spravili prek španskih pristanišč, zadnja leta pa tihotapci na evropski trg kokain najraje dovažajo prek francoskih, nemških in belgijskih pristanišč, med katerimi prednjači Antwerpen. Zasežena količina po oceni strokovnjakov pomeni le okoli 15 odstotkov vsega kokaina, ki doseže evropsko obalo. Z razcvetom balkanske »mafije« in kriminalnih združb se na zemljevid pomembnih poti zadnje čase uvršča tudi balkanska pot.