DL: Dokumentarec o Posavju - V Kališovcu so ju hoteli kar zažgati

12.3.2022 | 19:00

Jože Grajž - Kot že rečeno, so bile predvsem omejene tehnične možnosti; največ časa in dela je bilo s prenašanjem posnetkov. »Ko sem gledal te kasete, sem se samo čudili, koliko se jih je nabralo v teh 30 letih. Približno se spomniš kakšne vsebine, ne pa natanko, kje in kdaj je nastal posnetek … Najprej sem moral vse skupaj spraviti v digitalno obliko. Za vsako izmed številnih različnih kaset moraš imeti rekorder. V Zagrebu sem odkril mojstra, ki je rešil ta problem, in šele takrat sem lahko začel gledati in poslušati posnetke,« je pojasnjeval Grajžl. (foto: P. P.)

Premiera kratkega dokumentarnega filma Jožeta Grajžla Stara sem 30 let – Slovenija – Hodil po minskih poljih – V Kališovcu so ju hoteli s kolegom Goranom Rovanom kar zažgati

Dokumentarni film, ki je nastal v počastitev 30. obletnice samostojne države, prinaša kratek pregled ključnih dogodkov in dogajanj, ki so zaznamovali zadnja tri desetletja v Posavju. »Priprave dokumentarca sem se lotil samoiniciativno, saj sem imel čas študirati, ker sem bil v karanteni,« smeje pove 66-letni televizijski snemalec Krčan Jože Grajžl o tem, zakaj se je odločil za ustvarjanje dokumentarca, katerega režiser in scenarist je on sam. Da zgodba teče in je razumljiva tudi mlajšim gledalcem, si pomaga z arhivskimi posnetki in izjavami protagonistov izpred treh desetletij in pozneje pa tudi z novejšimi posnetki in izjavami, tudi posavskih županov.

Jože Grajžl in Žiga Kump, koordinator in vodja kulturnih programov v krškem kulturnem domu (foto: P. P.)

Najtežje je bilo presneti posnetke z različnih nosilcev in formatov, ki so se v zadnjih 30 letih precej menjali. Veliko tehnično podporo, da je lahko presnel posnetke v aktualni digitalni format, je našel v Zagrebu. Tako je nastal 30-minutni dokumentarec, za vsako leto ena minuta. Trideset let je tudi minilo, kar so začeli s televizijo Krški kanal v Krškem, se spominja Grajžl. Med njenimi sodelavci so bili tudi znani obrazi, kot sta Tamara Vonta in Bernarda Žarn. »Če bi delali še naprej, kot smo takrat delali za torkove oddaje krške televizije, bi bili zdaj že boljši kot TV Ljubljana,« je komentiral dolgoletni snemalec TV Slovenija.

Po premieri se bo Grajžl dogovoril za predvajanje še s televizijski hišami, film bo ponudil tudi občinam, ki so podprle njegov projekt, da ga bodo lahko predvajali na svojih spletnih portalih, nato pa ga bo dal še na YouTube.

»Kaj nisi rekel, da si upokojen?«, ga je vprašala kolegica, ki sem jo opomnil, da ima Jože vendar s. p. Video storitve, on pa je pikro dodal, da bo delal, dokler ga ne bodo zagrebli.

Ker je imel ta privilegij, da je od blizu spremljal številne dogodke, je zanimivo vprašanje, kakšno je njegovo videnje teh 30 let Slovenije in 30 let Posavja. Na to Grajžl odgovarja: »Razvoj je viden povsod. A takrat smo se več družili, kakovost življenja prej je bilo drugačna; zdaj je res standard višji, več si lahko kupiš, a to ni primerljivo z mojim otroštvom, ki je bilo najlepše. Zdaj otroci tičijo vsak v svojem kotu za računalniki in različnimi monitorji.«

Žigo Kumpa, moderatorja pogovora z avtorjem dokumentarca po njegovi premieri v Kulturnem domu Krško, je ob gledanju tega filma presunilo tudi: »Ko vidimo v prvih kadrih ljudi, na primer Miho Molana, sodelujočega v osamosvojitveni vojni, se je v začetku vse skupaj vzpostavljalo z nekim entuziazmom, potem pa je kar nekaj bridkosti ob proslavljanju 30-letnice. Na marsikaj smo lahko ponosni, to smo videli v filmu, ampak za temi bleščečimi podobami novih cest in drugega se skriva marsikaj.« »Saj to je bil moj namen, začne se s 25. junijem 1991, z entuziazmom, 30 let pozneje pa sta imeli elita in policija svojo proslavo,« odgovori Grajžl.

Krški podžupan Vlado Grahovac je prepričan, da bodo v Posavju podprli Grajžlove nadaljnje dokumentarne filme. (foto: P. P.)

Iz občinstva so Grajžla spraševali, ali namerava še nadaljevati podobne projekte, dokumentarne filme, glede na to, da ima ogromno gradiva. Pojasnil je, da razmišlja, da bi mogoče tematsko obdelal dogodke v Posavju v krajše desetminutne filme. Krški podžupan Vlado Grahovac je čestital Grajžlu za uspešen film in izrazil prepričanje, da bodo v Posavju podprli tudi njegove prihodnje dokumentarce, saj bodo tako ostala zanamcem pričevanja in spomini o življenju v Posavju, tudi za zgodovino.

Grajžl težko poudari dogodek, ki se mu je v teh tridesetih letih najbolj vtisnil v spomin, ker jih je bilo preveč. »Ko smo bili v vojni v Krakovskem gozdu, ko smo hodili po minskih poljih … Ne vem, vsak je bil po svoje zanimiv. Ali ko so nas hoteli (vaščani, ki so odločno nasprotovali lokaciji za odlagališče NSRAO, op. P. P.) v Kališovcu zažgati z avtomobilom vred in ko sva šla z Goranom (Rovanom, novinarjem TV Slovenija – op. P. P.) pri Bregani snemat, kje je meja med Slovenijo in Hrvaško. Gorana sem vprašal, kakšne obleke pa imajo naši policaji, in je odvrnil, kaj pa jaz vem. In ko je policist prišel do naju, sem videl napis na uniformi MUP. Zdaj sva pa nastradala. Odpeljali so naju, nisva se smela javiti, kot lopova sva bila. In potem so naju Hrvati z njihovim avtomobilom odpeljali na Obrežje, policisti pa so se nama smejali.«

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista 3.  februarja 2022

Pavel Perc