dolenjska

Treba je pisati - Crknt, crknt al pa žvet

8.2.2022 | 18:00 | Igor Vidmar

Avtor komentarja Igor Vidmar

Crknt, crknt al pa žvet, tako je rekel že Hamlet, so pred več kot štiridesetimi leti zapeli Bacili, novomeški pank bend, znan tudi po štiklcu Plave budale, odi, posvečeni miličnikom, predvsem tistemu, ki je odvil ventilček Gregorju Forteju, basistu skupine, ker se je s svojim ponyjem peljal brez luči. Če si danes na Danskem živeči psiholog ni privoščil le malo večje doze umetniške svobode, mu je dal takrat miličnik še eno na gobec in brco v rit, ponyje pa so delali v tovarni Rog. S tem je krog, ki lahko simbolizira tudi današnji čas, sklenjen. Ampak vse pa tudi ni tako, kot je bilo. Huje je.

Crknt al pa žvet oziroma biti ali ne biti oziroma »To be, or not to be«, kot je v originalu zapisal veliki mojster, je vprašanje. Shakespeare je Hamletu v usta položil vprašanje, ali naj človek kljub vsemu hudemu še naprej živi in trpi, ali pa naj vzame orožje in zgodbo konča. Mar Hamlet res razmišlja o samomoru? Vsekakor se v Shakespearovi drami zanj ne odloči, pač pa s svojim orožjem marsikoga drugega pošlje v onostranstvo. Vprašanje »Biti ali ne biti« je metafora, ki pa je dvoumna. Po nekaterih interpretacijah znamenitega Hamletovega vprašanja, naj bi se Hamlet spraševal, ali naj nekaj naredi proti zlu, poraja se mu ideja oboroženega boja proti zlu. Od tod dvojnost metafore in Hamletovega razmišljanja.

Zdi se in vse kaže na to, da je tudi danes čas, ko si je treba zastaviti Hamletovo vprašanje. Na številnih ravneh. Dogajajo se slabe stvari, zlo se je marsikje strgalo z verige. Med ljudmi je čedalje več sovraštva, desničarji sovražijo levičarje, domorodci prišleke, necepljeni cepljene, bogati revne, severnjaki južnjake, vijoličasti zelene, rumeno-modri kolesarje … In obratno. Sovraštvo je nevarno in nevarni so predvsem tisti, ki ga širijo, spodbujajo. Sovraštvo je zlo in zlu se je treba upreti. Zlo lahko vidimo na daleč ali pa tudi ne. Lahko je skrito in zavito v svetleč raznobarven staniol papir, je kot zastrupljena bombonjera, ki jo otrokom ponuja v Božička preoblečen zlobec.

Kdo so v Božička preoblečeni zlobci in kaj so zastrupljene bombonjere, je zdaj vprašanje, ki je danes še kako aktualno in bo za marsikoga pretežko. Komu verjeti v času, ko te hočejo vsi nategniti? Kdor ima vsaj kolikor toliko dober spomin ali pa si je vse skrbno zapisoval, bo hitro našel odgovor. Pametni piše, glupi pamti (pameten si zapiše, neumen si zapomni), je ob neki priložnosti rekla legendarna novomeška fizkulturnica Ruža Kovačič. Treba je pisati, vse si je treba zapisati, da ne pozabimo.

Ko je Gregorju, ki danes živi v Hamletovi domovini, miličnik odvil ventilček, ga klofnil in brcnil v rit, je Gregor, da nanj ne bi pozabil, napisal pesem, zaradi katere so morali Bacili marsikdaj po nastopu dobesedno bežati s prizorišča. Tudi naslednica tedanje ljudske milice, sedanja slovenska policija, si je očitno tedaj nekaj zapisala, in še danes, našemljena v robocope, preganja kolesarje in njihove protestniške kolege, jih šprica z vodnim topom in solzivcem in jim za te svoje usluge izstavlja položnice. Mimogrede, tisti miličnik Gregorja ni nikoli oglobil in tudi računa za obrabo miličniškega škornja, ki je končal v mladeničevi zadnji plati, ni izdal. Kar je naredil, ni naredil po ukazu od zgoraj in ne na željo notranjega ministra, kot danes to počno njegovi nasledniki.

Ponyje, s kakršnim se je tedaj vozil Gregor, so delali v tovarni Rog. Kmalu po tistem, ko so miličnike nasledili policisti, je nov družbeni red tovarni Rog prinesel propad, za njenimi zidovi je nastala Avtonomna tovarna Rog – območje svobode, drugačnosti, zatočišče za tiste, ki nimajo kje biti, ki so drugačni od drugih. Ker nekateri med tistimi, ki niso drugačni, drugačne sovražijo, so morali drugačni zapustiti prostore, v katerih je nekdo nekoč naredil Gregorjevo kolo. Pred dnevi, 19. januarja, je bila prva obletnica uničenja Avtonomne tovarne Rog, obletnica precej nasilne izselitve njenih prebivalcev. Zakaj so morali oditi? Ker so bili drugačni, ker niso sovražili drugačnih, ker niso sovražili tistih, ki so prišli od drugod, ki so govorili drugače in je bila njihova koža druge barve? Tudi zato. Je mar tisti, ki ne sovraži, sovražnik? Mogoče. Danes je vse mogoče. Danes so dovoljene sanje, po volitvah bo nov dan.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.

‹ nazaj