Predsednica komisije Ursula von der Leyen. Foto: EPA
Predsednica komisije Ursula von der Leyen. Foto: EPA

Evropska unija je doslej sprejela devet svežnjev sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino. Da bi ohranili pritisk na Rusijo in njeno gospodarstvo ter slabili njeno sposobnost, da vzdržuje svoj "vojaški stroj", Evropska komisija predlaga nov, deseti sveženj sankcij, je v svojem govoru poslancem in poslankam Evropskega parlamenta v Strasbourgu dejala von der Leyen.

Kot je dejala, nov sveženj ukrepov, vreden enajst milijard evrov, vključuje prepoved trgovanja in nadzor izvoza tehnologije v Rusijo.

Evropska komisija med drugim predlaga omejitve izvoza več elektronskih komponent, ki se uporabljajo v ruskih oboroženih sistemih, kot so brezpilotna letala, rakete in helikopterji.

Vendar pa Rusija na bojiščih v Ukrajini uporablja tudi brezpilotna letala iranske proizvodnje, je dejala von der Leyen. "Ti iranski brezpilotni letalniki ubijajo ukrajinske civiliste," je opozorila.

Zato komisija prvič predlaga sankcioniranje iranskih pravnih oseb, vključno s tistimi, ki so povezane z Iransko revolucionarno gardo. "Naša dolžnost je, da jih sankcioniramo in se soočimo z Iranom glede dobave brezpilotnih letal in prenosa znanja in izkušenj za gradnjo proizvodnih obratov v Rusiji," je še poudarila predsednica komisije.

Von der Leyen je že prejšnji teden, ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju, napovedala, da bo v prihodnjih dneh predstavila nov sveženj sankcij proti Rusiji, ki bo vključeval dodatne prepovedi izvoza.

Von der Leyen: Rusija se je popolnoma odtujila od Evrope

Von der Leyen je nastopila na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pred skorajšnjo obletnico ruske agresije nad Ukrajino 24. februarja v razpravi, v kateri skupaj s poslanci in poslankami govorijo o tem, kako naj EU pomaga Ukrajini.

V svojem govoru je opozorila, da se eno leto od začetka ruske invazije pogumni ukrajinski narod še naprej postavlja zoper "perfidne načrte" ruskega predsednika Vladimirja Putina,

Rusija pa da se je popolnoma odtujila od Evrope in je osamljena na svetovnem prizorišču. "Putin je želel razbiti evropske sanje Ukrajine. Danes se Ukrajina premika proti Evropski uniji hitreje in odločneje kot kdaj koli prej," je dejala.

Pri tem je znova izrazila podporo Ukrajini in pozdravila njena prizadevanja za članstvo v EU-ju. Kot je dejala, moramo "zgraditi most upanja za ljudi v Ukrajini, od grozot vojne do boljše prihodnosti med nami".

Borrell: Še bolj moramo vojaško podpirati Ukrajino

V razpravi je nastopil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki se je zavzel za podporo Ukrajini tako z vojaško pomočjo kot tudi po diplomatski poti, da bi dosegli mir.

Kot zelo naivne je označil pozive k ustavitvi vojaške pomoči Kijevu, češ da bo to skrajšalo vojno in prej prispevalo k miru. "Še naprej moramo vojaško podpirati Ukrajino, še bolj, kot smo to počeli doslej," je poudaril Borrell.

"Da bi dosegli mir, morate najprej zmagati v vojni. Hkrati pa je treba vložiti vse potrebne diplomatske napore," je dodal in se zavzel za okrepitev diplomatskih prizadevanj.

Kot je še dejal, bo kmalu prosil generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa, naj začne, če želi, postopek posredovanja. Vsi dosedanji pogovori med stranema so namreč propadli, ker želi Putin nadaljevati vojno, dokler ne doseže svojih vojaških ciljev, je pripomnil.

"V Rusiji bomo verjetno potrebovali nove voditelje"

Po Borrellovem prepričanju je treba misliti tudi na obdobje po vojni in o obnovi Ukrajine. Tukaj mora svojo vlogo odigrati Evropa. "V Rusiji bomo verjetno potrebovali nove voditelje, ki bodo pripomogli k spravi in skupni prihodnosti, kot se je to zgodilo v Evropi po drugi svetovni vojni," je še dodal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja.