Razkrila razloge za odstop

Zadnja poteza odhajajoče ministrice Tatjane Bobnar

G.G./STA
7. 12. 2022, 18.08
Posodobljeno: 7. 12. 2022, 18.58
Deli članek:

Notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki bo kmalu odstopila, bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Bobo
Tatjana Bobnar ni uspela s predlogom za imenovanje Boštjana Lindava za generalnega direktorja policije s polnim mandatom

Z ministrstva za notranje zadeve so posredovali poročilo, ki ga je ministrica za notranje zadeve Bobnar danes poslala premierju Robertu Golobu in v katerem ga obvešča, da bo po vrnitvi s službene poti v Bruslju podala pisno odstopno izjavo. V njem omenja politične pritiske, pri čemer je ministrica predsednika vlade s konkretnimi pritiski soočila že na ponedeljkovem sestanku, so navedli na ministrstvu.

Dodali so, da bo policija prav tako preučila možnosti, da se javnost seznani z vsebino poročila v. d. generalnega direktorja policije Lindava, pri čemer bo tehtala med potrebo po varovanju podatkov in interesom javnosti, da se seznani z informacijami, ki so v javnem interesu.

Ministrica je v poročilu oz. izjavi najprej na kratko povzela delo ministrstva in med drugim navedla, da so si ob nastopu funkcije z ekipo zastavili cilj ponovne vzpostavitve strokovnosti in neodvisnosti ter zaupanja v policijo.

Nujno stabilno vodstvo

"V veliki meri nam je to tudi uspelo," je navedla in med drugim naštela, da so izvedli tudi nadzore nad delom policije v času protestov prejšnje vlade, "v skladu z zakonodajo izpeljali upravičene kadrovske menjave v policiji in MNZ, izvedli več revizij spornih projektov".

"Naše premise so bile demokratizacija policije, dosledno spoštovanje človekovih pravic in njena usmerjenost v lokalno skupnost, k ljudem, katerim služi. "Izpolnili smo torej vse, kar smo obljubili javnosti in smo lahko sami storili na ministrstvu," je navedla.

Za uspešno nadaljevanje dela pa je nujno zagotoviti kontinuirano, strokovno in visoko profesionalno vodstvo policije, je dodala. Ocenjuje namreč, da je odločitev, da policija daljši čas nima stabilnega vodstva, pravzaprav poskus njene destabilizacije.

"Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava za poln mandat na mesto generalnega direktorja policije ne slediš, je brez primere v zgodovini policije in po mojem mnenju predstavlja oviro za učinkovit razvoj sistema," je navedla in dodala, da enako velja za zadrževanje imenovanja Slavka Koroša na mesto direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge.

Zapisala je, da kot ministrica želi delovati z ekipo, ki jo izbere sama, odrekanje te možnosti pa ocenjuje za obliko političnega pritiska. Med konkretnimi primeri, ki jih razume kot politični pritisk, je navedla še stališče Goloba, da je do neimenovanja Lindava prišlo, ker z Bobnarjevo nista uresničila pričakovanj o čiščenju policije. 

Bobnarjeva v dopisu Golobu navaja še, da je demokratična policija, ki deluje zgolj na podlagi prava in stroke, predpogoj svobode ljudi. "Prejšnja vlada je policiji naredila veliko škode (...) ugled policije je posledično drastično padel, ogrožena je bila svoboda ljudi, čemur so se ljudje uprli, nenazadnje tako, da so izvolili oblast, ki jim je obljubila svobodo," je navedla.

Različni pogledi na depolitizacijo policije

A nova vlada se mora po njenih besedah zavedati, da "depolitizacije policije ne bo mogoče vzpostaviti zgolj z rušenjem tega, kar je policija postala pod prejšnjo vlado", je opozorila. "Gre za postopen, počasen, zlasti pa strokoven proces, ki ga mora izpeljati policija sama. Depolitizacije policije se ni mogoče lotiti s pristopi, ki so sprva pripeljali do politizacije," meni Bobnarjeva, sicer tudi nekdanja generalna direktorica policije in dodaja, da je to srž nesoglasja med njo in Golobom: "Drži, da se precej razhajava v pogledih na politične pritiske kot tudi na postopek depolitizacije policije."

Ocenjuje, da ji je bila odvzeta možnost, da bi s svojimi dejanji lahko utrjevala ugled pravne države. In tudi zato se je odločila, da odstopi.