Nekdanjega župnika v Preski pri Medvodah Franca Klopčiča so ob koncu torkovega ponovljenega sojenja ponovno oprostili obtožbe spolne zlorabe deklice, ki je k njemu hodila k verouku. Sojenje je potekalo za zaprtimi vrati; javen je bil le izrek sodbe, obrazložitev pa je tudi tajna. Klopčič je bil s sodnim epilogom, ki sicer še ni pravnomočen, seveda zadovoljen. Kot je dejal, je takšen rezultat pričakoval. »Glede na to, da sem bil oproščen že leta 2017, sem pričakoval, da bo tudi v ponovljenem postopku tako. Že deset let sem pahnjen v ta sodni postopek, naporno je in upam, da bo zdaj tega konec,« je izjavil. »Odločitev sodišča je vsekakor pričakovana in seveda tudi pravilna,« je dodala zagovornica Monika Poje.
Ali se bo tožilstvo na sodbo pritožilo, še ni jasno. »Izvedeni dokazni postopek očitno sodišča ni prepričal, vsaj ne v tolikšni meri, da bi to štelo kot zadostno podlago za obsodilno sodbo. Tožilstvo v precej skopi obrazložitvi sodbe pravega razloga za takšno odločitev sodišča ne vidi. Ko bo dobilo sodbo v pisni obliki, se bo odločilo o morebitni vložitvi pritožbe,« je pojasnila tožilka Alenka Jesenko.
Zgodba ima že dolgo brado. Klopčič je bil obtožen, da naj bi neugotovljenega dne med septembrom 2004 in marcem 2005 v sobi župnišča deklico, ki je bila takrat stara osem oziroma devet let, najprej božal po licu, potem pa spolno zlorabil. Zabičal naj bi ji, da tega ne sme nikomur povedati. Zgodba je prišla na dan dvanajst let pozneje, ko je bila že odraslo dekle. Bila je v psihiatrični bolnišnici in imela težave z nekim fantom, ki se ji je želel bolj intimno približati. To naj bi ji priklicalo spomin na travmatični dogodek iz otroštva, ki ga je povezala s Klopčičem. Zaupala se je svoji psihiatrinji, je pa menda tudi izjavila, da ni prepričana, ali je to resnica ali pa se ji je le sanjalo. Zdravnica je šla na policijo in tako je stekel kazenski postopek. Klopčič se je moral na zahtevo nadrejenih umakniti iz pastorale.
Oproščen, obsojen, oproščen
Predobravnavni narok, na katerem je krivdo zanikal, je bil septembra 2014. V zameno za priznanje mu je tožilstvo ponudilo poldrugo leto zapora. Prvo sojenje se končalo marca 2017 z oprostilno sodbo. Sodnica je takrat obrazložila, da zaradi pomanjkanja dokazov. Kot je dejala, ni jasno, kje naj bi se zloraba zgodila (govora je bilo o sobi oziroma učilnici in tudi spovednici, kjer pa po mnenju obrambe tega ni mogoče storiti). Prav tako niso razčistili, v katerem času dneva in na kakšen način. Materialnih dokazov ni bilo nobenih, v izpovedi oškodovanke pa je bilo veliko vrzeli, povezanih z njenim psihičnim stanjem in težkimi življenjskimi okoliščinami. Staršem ni nikoli povedala o zlorabi, nikoli ni od verouka prišla vznemirjena ali objokana. Kasneje je povedala, da je krvavela, a mama nikoli ni opazila česa takega. Je pa res, da so ji v tistem času v šoli nenadoma odpovedale noge, je navedla sodnica. V bolnišnici so sklepali, da je njeno stanje posledica družinskih težav, drugega pa niso ugotovili. Za ginekološki pregled se sicer niso odločili, a le zato, ker po pričevanju zdravnice niso videli nobenega razloga. Sodnica je takrat razložila, da je v otroštvu zagotovo doživela travmatično izkušnjo, vendar ni dokazov, da bi bila povezana s Klopčičem. Ta po oceni izvedenke nima pedofilskih nagnjenj. In v 17 letih, kolikor je bil duhovnik, ni bilo nobenih težav v odnosu do otrok ali staršev. Tudi ko je afera prišla na dan, se ni pojavila nobena nova obtožba te vrste.
Na oprostilno sodbo se je tožilstvo pritožilo na višje sodišče. To je sodbo spremenilo v obsodilno in Klopčiča obsodilo na štiri leta zapora. Domnevati gre, da je bilo ključno mnenje izvedenca za klinično psihologijo, da je oškodovanka »zelo verjetno« utrpela spolno zlorabo. Obramba se je pritožila na vrhovno sodišče, ki je nato sodbo višjih sodnikov razveljavilo. Zadevo so ponovno vrnili na višje sodišče, to pa je odredilo novo prvostopenjsko sojenje. Začelo se je junija lani in v torek nepravnomočno končalo z oprostilno sodbo.
