Marijan Tršar, Mimo barve izrekati črto, 2007, akril na platno, 100 × 80 cm. Foto: Blaž Zupančič.
Marijan Tršar, Mimo barve izrekati črto, 2007, akril na platno, 100 × 80 cm. Foto: Blaž Zupančič.

Na ogled je v Moderni galeriji, kjer predstavljajo umetnikove akrile iz prvega desetletja tega stoletja.

Slikar in grafik, prejemnik Jakopičeve nagrade leta 1993, čigar opus je stilno raznovrsten, se je tako likovni teoriji kot praktičnemu ustvarjanju intenzivno posvečal od zgodnjih 60. let preteklega stoletja do konca svojega življenja.

V času, ko likovna teorija na akademijah in med uveljavljenimi likovniki ni bila tako priljubljena in diferencirana kot dandanes, je Tršar poleg Milana Butine kot eden redkih na Slovenskem opozarjal na nujnost poznavanja likovne sintakse in postavljal likovnoteoretsko refleksijo pred umetnostnozgodovinsko analizo. Svoja spoznanja je znal približati študentom na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je od leta 1969 do leta 1983 predaval anatomijo in prostorske zasnove.

Marijan Tršar, Večplastno centriranje, 2004, akril na platno, 185 × 145 cm. Foto: Blaž Zupančič.
Marijan Tršar, Večplastno centriranje, 2004, akril na platno, 185 × 145 cm. Foto: Blaž Zupančič.

Tršar je po magisteriju na beograjski filozofski fakulteti na temo Teoretski sistemi Vasilija Kandinskega vpisal tudi doktorat, ki ga zaradi različnih okoliščin ni dokončal. Leta 1985 je izbral in v slovenščino prevedel spise Vasilija Kandinskega Od točke do slike, leta 1997 pa izdal knjigo Vasilij Kandinski, slikar in teoretik: rojstvo abstraktne umetnosti. Kandinski pa ni zaznamoval samo Tršarjevih likovnoteoretskih raziskovanj, ampak do neke mere tudi njegov slikarski izraz, so ob razstavi zapisali v galeriji.

Največ pozornosti namenjal barvi
Na ogled bodo Tršarjevi akrili iz prvega desetletja tega stoletja, s katerimi je umetnik sklenil krog svojega raziskovanja abstraktne umetnosti, s katero se je spoprijemal že v mladosti, a jo je v slikarski in grafični medij uvajal postopoma in s prekinitvami. Med vsemi likovnimi prvinami je največ pozornosti namenjal barvi, ki jo je občudoval že pri impresionistih in postimpresionistih.

Marijan Tršar, Heretična šahovnica, 2009, akril na platno, 100 × 80 cm. Foto: Blaž Zupančič.
Marijan Tršar, Heretična šahovnica, 2009, akril na platno, 100 × 80 cm. Foto: Blaž Zupančič.

Pri izbranih slikah je v ospredju modra barva, o kateri je Kandinski med drugim menil, da "zvablja človeka v neskončnost, zbuja v njem hrepenenje po čistem in do kraja nadčutnem".

Umetnik si je pri razstavljenih delih pomagal s prelivanjem in ustvaril fluidna, lirično izpovedna ter žareča platna, polna barvnih in oblikovnih kontrastov, v ozadju katerih je neviden, skrit objekt ali imaginarna entiteta.

Barve je nanašal s škropljenjem, mazanjem in brizganjem, poteze čopiča pa prepustil spontanosti, značilni za abstraktne ekspresioniste. Kljub očitni intuitivni podlagi in predanosti naključnemu je na akrilih, ki so kulminacija njegovih spoznanj o abstrakciji, zaznati Tršarjevo značilno težnjo k urejenosti. S tem ko je polja razdelil z risbo, preden je na površino razlil barve, je ostal zvest premišljeni likovni konstrukciji, značilni za krajinske in figuralne prizore iz prejšnjih obdobij njegove ustvarjalne poti, so še zapisali v galeriji.

Poleg slik bodo na razstavi predstavljene tudi Tršarjeve najpomembnejše knjige, ki segajo na likovnoteoretsko področje.

Marijan Tršar (1922–2010) se je rodil v Dolenjskih Toplicah. Kot član prve modernistične Skupine 53 je leta 1953 razstavljal v Moderni galeriji v Ljubljani, potem še v Beogradu in Zagrebu. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah in bienalih doma in na tujem ter imel več kot 50 samostojnih razstav. Kot umetnostni zgodovinar in teoretik je objavljal v revijah Sodobnost, Sinteza, Dialogi, za radio in televizijo pa je pripravljal problemske scenarije s področja likovne umetnosti.

Razstava v Moderni galeriji bo na ogled do 2. aprila 2023.