ECB na izrednem zasedanju zaradi razmer na trgih

Svet ECB je na rednem zasedanju minuli teden sklenil, da bo obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti prek noči pri ECB, ki je trenutno pri minus 0,5 odstotka, na julijskem zasedanju zvišal za 0,25 odstotne točke. Temu bo septembra predvidoma sledilo še eno zvišanje, tako da bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja. Julijsko zvišanje bo prvi dvig katerekoli od glavnih obrestnih mer ECB po juliju 2011.

Dvig obrestnih mer bo sledil koncu neto nakupov znotraj rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev APP, v okviru katerega od leta 2015 centralne banke od bank odkupujejo pretežno državne obveznice. Nakupi se bodo končali 1. julija, že pred tem so se zaključili tudi nakupi v okviru pandemičnega programa PEPP.

Po odločitvi ECB se je zahtevana donosnost na državne obveznice evrskih držav, ki se je zviševala že prej, še dvignila. Stroški zadolževanja bolj zadolženih članic so se zvišali bolj kot pri ostalih.

Zahtevani donos na italijanske desetletne obveznice je bil na borzi MTS nekaj pred 10. uro pri 4,16 odstotka, na španske obveznice je bil pri 3,19 odstotka, portugalske pri 3,11 odstotka, slovenske pa pri 2,93 odstotka.

Po objavi informacije o izrednem zasedanju osrednjega organa evrske denarne politike so se razmere na sekundarnem trgu državnega dolga malenkost umirile. Donos do dospetja na italijanske obveznice je zdrsnil na 3,89 odstotka, na španske na 3,08 odstotka, na portugalske na 2,90 odstotka, na slovenske pa na 2,84 odstotka.

V Svetu ECB nesoglasja med severnimi evrskimi državami in ranljivejšimi članicami na obrobju

Članica izvršnega odbora ECB Isabel Schnabel je v torek dejala, da ECB "ne bo tolerirala" neutemeljenega zvišanja stroškov zadolževanja, ki bi spodkopavalo politiko Evropske centralne banke.

Kakšen bo odziv ECB, bo po njenih besedah "odvisno od situacije", poudarila pa je odločenost banke za ukrepanje, vključno z morebitnim novim "orodjem", s katerim bi zaprli razkorak v stroških zadolževanja posameznih članic.

V Svetu ECB ob začetku zaostrovanja denarne politike, kar v centralni banki imenujejo normalizacija po letih kriznega delovanja, prihaja do vnovičnih nesoglasij med bolj severnimi in finančno stabilnejšimi evrskimi državami in ranljivejšimi članicami na obrobju. Medtem ko si prve želijo pospešeno zaostrovanje denarne politike za brzdanje inflacije, bi druge raje videle bolj postopne korake, saj se bojijo pritiska na trg državnega dolga in finančno stabilnost.

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je Svet ECB pozval, naj pri dvigovanju obrestnih mer ne bo "brutalen". ECB po njegovih besedah ne bi smela gospodarskih subjektov negativno presenečati, saj bi to potem lahko ustvarilo nove težave. Denarna politika naj se izvaja "postopno in z dolgoročnim pogledom", je dejal ob robu dogodka za startupe v Parizu.