Mineva sto let od požiga Smirne in poboja več deset tisoč Grkov in Armencev
Izmir, 13. septembra - Mineva sto let od požara v Smirni oziroma turškem Izmirju, ki je med 13. in 22. septembrom 1922 uničil velik del tega pristaniškega mesta. Goreti je začelo štiri dni po tem, ko je turška vojska zavzela mesto in s tem končala triletno grško-turško vojno. A začeli so se tudi poboji in grozodejstva nad tam živečim grškim in armenskim prebivalstvom.
Po različnih ocenah je v požaru, ki ga je domnevno podtaknila turška vojska, umrlo od 10.000 do 125.000 Grkov in Armencev, med 80.000 in 400.000 pa se jih je med begom pred požarom in turško vojsko zgrnilo na obalo Egejskega morja. Tam so nato v težkih razmerah ostali skoraj dva tedna, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.
S požigom Smirne se je končala 3000-letna grška prisotnost na egejski obali Anatolije, izginil pa je tudi multikulturni in kozmopolitski karakter mesta.