Na območju Elektra Maribor je bilo čez noč brez elektrike še okoli 750 odjemalcev. Delavci na terenu in odpravljajo napake, tako da se razmere počasi normalizirajo. Do težav trenutno še prihaja na Ruškem in Ribniškem Pohorju ter na Kozjaku v naseljih Kapla, Gradišče in Duh, je povedala Karin Zagomilšek iz družbe Elektro Maribor, ki pokriva omrežje na območju večjega dela severovzhodne Slovenije oziroma skoraj petino Slovenije.

Sorodna novica Nova pošiljka snega povzročila težave, na Koroškem ponekod še omejitve v prometu

Elektro Celje je že odpravilo napake na omrežju na Koroškem, Celjskem in v Zgornji Savinjski dolini, tako da so zdaj vsi odjemalci oskrbljeni z električno energijo. Le na daljnovodu Dobje, ki se napaja iz razdelilne postaje Planina, je še vedno brez elektrike 194 odjemalcev na območju Distribucijske enote Krško, pa je povedala tiskovna predstavnica Elektra Celje Maja Ivančič.

Na Dolenjskem, v Posavju, Zasavju, Prekmurju, ljubljanskem, mariborskem in koroškem območju so imeli gasilci v torek polne roke dela tudi zaradi poplav, vendar so zdaj vse intervencije končane in so zadeve pod nadzorom. Ponekod so imeli tudi snegolome, a so gasilci podrta drevesa razžagali in jih odstranili s cestišča, so zapisali na spletni strani uprave za zaščito in reševanje.

V gorah ob nestabilni snežni odeji povečana nevarnost plazov

Na Agenciji RS za okolje (Arso) ob tem opozarjajo, da v večjem delu gora obstaja velika nevarnost snežnih plazov. V prvi polovici dneva bo splošna nevarnost snežnih plazov po petstopenjski lestvici na visokem četrtem mestu. V drugi polovici dneva pa se bo zmanjšala na tretjo stopnjo, ki pa še vedno označuje znatno nevarnost plazov.

Na številnih dovolj strmih pobočjih je snežna odeja po navedbah agencije le slabo do zmerno stabilna, že manjše obremenitve na izpostavljenih področjih pa lahko sprožijo snežni plaz. V nekaterih razmerah je možno tudi lokalno spontano proženje srednje velikih in posamično tudi velikih snežnih plazov.

Kot posebej nevarna so na Arsu izpostavili pobočja nad gozdno mejo, kjer veter prenaša sneg in gradi nove snežne nanose. Že pod majhno obremenitvijo lahko pohodniki sprožijo kložast snežni plaz, plazovi se na strmih pobočjih prožijo tudi spontano.

V stari snežni odeji, ki je zdaj skrita pod debelo snežno odejo novega snega, so zlasti na osojnih pobočjih prisotne šibke plasti, ki lahko na posameznih mestih ob dodatni obremenitvi tudi popustijo. To se lahko zgodi predvsem tam, kjer je novega snega zaradi vpliva vetra manj. Pod nadmorsko višino okoli 1500 metrov so nevarna predvsem strma travnata pobočja.